Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.15.00  Tehnika  Meroslovje   
2.09.04  Tehnika  Elektronske komponente in tehnologije  Optoelektronika 
2.07.02  Tehnika  Računalništvo in informatika  Računalniške strukture, sistemi in mreže - strojna oprema 
2.08.00  Tehnika  Telekomunikacije   

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21327  dr. Edvard Cibula  Meroslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  54 
2.  08430  dr. Matjaž Debevc  Komunikacijska tehnologija  Raziskovalec  2009 - 2012  627 
3.  15006  dr. Denis Đonlagić  Meroslovje  Vodja  2009 - 2012  382 
4.  31141  Boris Gole    Tehnični sodelavec  2009 
5.  25429  dr. Marko Kežmah  Meroslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  21 
6.  28429  dr. Primož Kosec  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  39 
7.  34497  dr. Ines Kožuh  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  146 
8.  27562  dr. Matjaž Linec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2011  12 
9.  21318  dr. Bogdan Lipuš  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009  54 
10.  33253  dr. Žiga Matjašec  Meroslovje  Mladi raziskovalec  2010 - 2012  13 
11.  30950  dr. Matej Njegovec  Meroslovje  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  42 
12.  31823  Borut Preložnik    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
13.  14915  dr. Janez Stergar  Telekomunikacije  Raziskovalec  2009 - 2012  198 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  27.536 
Pomen za razvoj znanosti
Delo skupine zajema temeljne in aplikativne raziskave na področju optičnih vlakenskih senzorjev in interaktivnih vmesnikov. Raziskave na področju površinske mikro-obdelave vrha optičnega vlakna, ki so del raziskovalnega programa, so omogočile izdelavo nove generacije mikro-optičnih senzorjev s premerom, ki je podoben ali enak premeru optičnega vlakna, torej 125 um. Mikro-optični senzorji omogočajo izvajanje meritev na mestih in na načine, ki jih klasični senzorji ne omogočajo. Odlikujejo jih predvsem majhne dimenzije, majhna masa, neobčutljivost na elektromagnetne motnje ter dielektrična zgradba. Razviti senzorji so tako osnova za raziskave in razvoj novih naprav in aplikacij v različnih sferah znanosti in tehnologije, kot so mikro in nano tehnologije, mikrofluidika, bio-medicina, znanosti o varstvu okolja, ipd. Aktivnosti na področju opto-elektronskega signalnega procesiranja in kvazi-porazdeljenih senzorjev so pripeljale do rešitev, ki mogočajo cenovno učinkovito realizacijo merilnih sistemov. Rešitev ponuja možnosti za različne statične in dinamične strukturne analize v sistemih in strukturah, kot so zgradbe, mostovi, plovila in vozila ter geomehanski monitoring. Raziskave na podoročju opto-elektronskega signalnega procesiranja omogočajo cenovno učinkovito izločanje spektralnih karakteristik pri različnih optičnih vlakenskih senzorjih, kar bo pospešilo uvajanje optičnih vlakenskih senzorjev v praktične aplikacije. S tem se odpirajo možnosti za boljši prenos raziskovalnih rezultatov, pridobljenih na področju optičnih senzorjev, v realno industrijsko okolje. Izvedene raziskave na področju interaktivnih vmesnikov so pomembne tako za samo strojno izvedbo vmesnikov, kakor tudi za njihovo implementacijo v realnem okolju. Dejstvo je, da vse več ljudi uporablja internet z njegovimi storitvami, kot so prenos informacij na daljavo ter komunikacijske storitve za povezavo med ljudmi na daljavo. Tehnologija je sedaj vse bolj dostopna tudi invalidom in starejšim osebam, ki postajajo vse številčnejša populacija, kar je potrebno upoštevati pri razvoju aplikacij. S pomočjo tehnologije imajo lahko invalidi sedaj priložnost in možnost, da se enakovredno pojavljajo tako v socialnem, družbenem in ekonomskem okolju. Na področju znanosti nudijo rezultati, pridobljeni pri delu s transparentnimi video posnetki znakovnega jezika, nove vidike in možnosti za nadaljnji razvoj na področju lingvistike ter na področju dostopnosti računalniških aplikacij.
Pomen za razvoj Slovenije
Optični senzorji in mikrotehnologije predstavljajo dobro in realno tržno priložnost za slovenska podjetja. Tako smo v obdobju 2009-2012 izvajali industrijske projekte z več slovenskimi ter enim tujim podjetjem, kjer smo neposredno implementirali izsledke raziskav na področju mikro-senzorjev in mikrosenzorskih tehnologij. Sodelovanje z domačimi podjetji se izvaja v obliki razvojno-raziskovalnih projektov na področju novih proizvodov, ki so usmerjeni predvsem v višanje dodane vrednosti in krepitev tržnih deležev, ki jih ta podjetja že imajo na svetovnem trgu. Rezultati opravljenega dela so bili tudi osnova za povezavo domačega in tujega podjetja. Opravljeno raziskovalno delo zato neposredno krepi položaj slovenskih podjetij, dviguje dodano vrednost in s tem posledično pozitivno vpliva na domači BDP. Razvoj kvazi-porazdeljenih optičnih vlakenskih senzorjev je tehnologija, ki lahko pomembno prispeva k izboljšanju varnosti bivanja na geomehansko ogroženih območjih. Slednja zaradi specifične konfiguracije terena predstavljajo v Sloveniji poseben problem. Rezultate raziskav je tako mogoče neposredno implementirati v obliko, ki bi omogočala nadzor plazišč. Delo na področju interaktivnih vmesnikov je vodilo v izdelavo nove strojne opreme, ki lajša samostojno bivanje in varnost starostnikov ter izboljšuje povezljivost ljudi s sodobnimi digitalnimi sistemi. Zaradi inovativnosti transparentnega videa znakovnega jezika nadaljnji razvoj in uporaba le-tega v slovenskem okolju nudi nove možnosti za večjo prepoznavnost slovenske znanosti v svetovnem okolju. Zaradi zahteve Evropske unije po dostopnosti spletišč za vse, ne glede na prizadetost, znano kot Riga deklaracija iz leta 2006, nudi ta tehnologija možnost, da se razširi na vsa potrebna spletna okolja, še posebej na javna spletišča, kot so e-Uprava, e-Davki ter seveda e-Izobraževalni sistemi. Ker je za snemanje, združevanje medijev in postavitev na splet potrebna dobra logistika in opremljenost, se s tem odpirajo nove gospodarske možnosti za razširitev produkta ali za dodano vrednost obstoječim gospodarskim institucijam.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno