Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Napovedna vrednost oksigeniranosti tumorjev pri izbranih bolnikih z malignomom glave in vratu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B200  Biomedicinske vede  Citologija, onkologija, kancerologija 
Ključne besede
oksigenacija tumorjev, intratumorske meritve kisika, tumorji glave in vratu, radioterapija, spremembe v frakcionaciji, karbogen in nikotinamid, napovedna vrednost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  09966  dr. Boris Jančar  Onkologija  Raziskovalec  1999 - 2001  95 
2.  18300  mag. Katarina B. Karner  Onkologija  Raziskovalec  1999 - 2001  36 
3.  16229  dr. Viljem Kovač  Medicina  Raziskovalec  1999 - 2001  297 
4.  12224  dr. Borut Kragelj  Onkologija  Raziskovalec  1999 - 2001  81 
5.  09762  dr. Hotimir Lešničar  Onkologija  Vodja  1999 - 2001  125 
6.  04399  dr. Maja Primic-Žakelj  Onkologija  Raziskovalec  1999 - 2001  834 
7.  15974  mag. Vlado Robar  Onkologija  Raziskovalec  1999 - 2001  14 
8.  14576  dr. Primož Strojan  Onkologija  Raziskovalec  1999 - 2001  805 
9.  05316  dr. Erika Šoba-Podobnik  Onkologija  Raziskovalec  1999 - 2001  52 
10.  15829  mag. Radka Tomšič-Demšar  Onkologija  Raziskovalec  1999 - 2001  32 
11.  11747  dr. Branko Zakotnik  Onkologija  Raziskovalec  1999 - 2001  423 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.471 
Povzetek
Metoda izvajanja meritev koncentracije kisika neposredno v tumorju v kliniki odpira novo možnost individualnega načrtovanja zadravljenja. Rezultati raziskav, opravljenih na celičnih kulturah in eksperimentalnih živalih, dokazujejo, da hipoksično okolje značilno poslabša učinke radio- in kemoterapije za klonogene tumorsk ecelice. V kliničnih pogojih se praviloma soočamo z bistveno večjimi tumorskimi volumni kot v eksperimentalnih pogojih. Možnost za nastanek hipoksičnih predelov je zato sorazmerno večja, negativni učinki hipoksije na uspeh zdravljenja pa še pomembnejši. Vzroka za pomanjkanje kisika v tumorju sta pomanjkljiva prekrvljenost in velika poraba kisika zaradi hitre proliferacije klonogenih celic. Prav na hipoksično okolje pa se tumorske celice lahko odzovejo s še pojačano proliferacijo. Ker hitrejša kinetika celičnih delitev pomeni večjo možnost tako lokoregionalne ponovitve bolezni kot pojava oddaljenih metastaz, ima lahko izmerjena hipoksija v tumorju napovedno vrednost ne le pri obsevanih temveč tudi pri primarno kirurško zdravljenih bolnikih. Hkraten pojav t.i. akutne in kronične hipoksije, ki sta posledici povsem različnih mehanizmov, terapevtski problem še dodatno zapletata. Vdihavanje karbogena (1%-5% mešanice oglikovega dvokisa s kisikom) ob sočasni aplikaciji visokih doz nikotinamida je v eksperimentalnih pogojih izboljšalo tako oksigenacijo tumorjev kot učinek obsevanja in kemoterapevtikov, vendar postopek klinično še ni ovrednoten. Zastavljen projekt bo zajel izbrane predhodno nezdravljene bolnike s tumorji glave in vratu, dostopnimi za intraturmorske meritve kisika, pri katerih bomo najprej skušali: - s slikovno diagnosti objektivno izmeriti skupni volumen tumorskega bremena in delež s slabo prekrvavljenostjo - s histološkimi in imunohistološkimi metodami ovrednotiti obseg neovaskularizacije ter proliferativnih značilnosti tumorja - z meritvami določiti tisto območje vrednosti koncentracije kisika v tumorju, ki bo ločevalo pretežno hipoksične tumorje od bolje oksigeniranih - določiti najučinkovitejšo mešanico karbogena in optimalni dnevni odmerek nikotinamida. Skupini bolnikov s hipoksičnimi tumorji bomo k izbrani terapiji priključili še dnevne aplikacije nikotinamida ob hiperoksigenaciji s karbogenom. Naša prvotna naloga je preučiti prognostični pomen izhodiščne oksigeniranosti pri tumorjih dostopnih za meritve oksigenacije, hkrati pa ovrednotiti pomen dodatne oksigenacije pri različnih terapevtskih sklopih. Obetamo si, da bo invazivna metoda ugotavljanja oksigeniranosti tumorjev prognostično dovolj pomembna, da bomo z njeno pomočjo v bodoče zdravljenje posamičnih bolnikov s tumorji glave in vratu lahko načrtovali individualno.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno