Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Gledališke in medumetnostne raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H003  Humanistične vede  Zgodovina in umetnost 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
teatrologija, študiji scenskih umetnosti, muzikologija, umetnostna zgodovina, medumetnostne raziskave, medkulturne raziskave umetnosti, interdisciplinarne raziskave, zgodovina drame, zgodovina gledališča, zgodovina glasbe, zgodovina likovne umetnosti, jezikoslovje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.857,66
A''
381,72
A'
2.421,09
A1/2
3.441,09
CI10
63
CImax
11
h10
4
A1
20,94
A3
0,11
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 21. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  47  29  22  0,47 
Scopus  71  72  60  0,85 
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30267  dr. Darja Koter  Muzikologija  Raziskovalec  2018 - 2023  513 
2.  39188  dr. Nika Leskovšek  Kulturologija  Raziskovalec  2018 - 2022  216 
3.  14432  dr. Blaž Lukan  Kulturologija  Raziskovalec  2018 - 2024  915 
4.  18625  dr. Aldo Milohnić  Kulturologija  Raziskovalec  2018 - 2024  530 
5.  20503  dr. Barbara Orel  Kulturologija  Vodja  2018 - 2024  371 
6.  26326  dr. Katarina Podbevšek  Literarne vede  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2024  307 
7.  54771  Jakob Ribič  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  54 
8.  29376  dr. Maja Šorli  Kulturologija  Raziskovalec  2018 - 2021  104 
9.  33983  dr. Tomaž Toporišič  Kulturologija  Raziskovalec  2018 - 2024  842 
10.  24439  dr. Gašper Troha  Literarne vede  Raziskovalec  2018 - 2024  287 
11.  26150  dr. Nadja Zgonik  Kulturologija  Raziskovalec  2018 - 2024  630 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0681  Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo  Ljubljana  1626892  5.358 
Povzetek
Raziskovalni program se osredinja na medumetnostne raziskave in medkulturne raziskave slovenske umetnosti, zlasti gledališča in scenskih umetnosti, glasbe in likovne umetnosti. Preučevanje medkulturnih stikov je še posebej zanimivo v državah, ki so nastale v času po padcu berlinskega zidu leta 1989. Novonastale države izkazujejo potrebo po izpostavljanju lastne kulturne identitete, obenem pa si prizadevajo k izgradnji evropskega kulturnopolitičnega prostora in oblikovanju skupne evropske identitete, utemeljene v kulturni raznolikosti. Prevpraševanje funkcije nacionalne države na eni strani in pospešena transnacionalna družbena kohezivnost na drugi strani odpirata problematiko transkulturnosti in hibridizacije kultur, pri čemer je tradicionalno razumevanje kulturnih identitet izpostavljeno korenitim spremembam. Problematiziranje teh vprašanj se odraža na vseh področjih kulturne produkcije in terja poglobljene znanstvene raziskave.   Raziskovanje medumetnostnih povezav in medkulturnih izmenjav v slovenskem prostoru bo osredinjalo vprašanje, kakšne učinke imajo oblike institucionalizacije na kulturne formacije. Raziskave bodo vključevale preučevanje specifičnih oblik kulturnega razvoja na Slovenskem vse od druge polovice 19. stoletja, skozi celotno 20. stoletje do danes. To je od časa, ko se začne postopen in kontinuiran proces razvoja prvih organizacijskih oblik v okviru kulturnih društev (med njimi Slovenske matice, Dramatičnega društva, Glasbene matice, Društva slovenskih likovnih umetnikov), ki so začela vzpostavljati prve institucionalne oblike kulture na področjih gledališča, literature, glasbe in likovne umetnosti. Natančneje bodo opredeljeni procesi institucionalizacije slovenske kulture v prvi polovici 20. stoletja in zunajinstitucionalne oblike umetniškega delovanja v drugi polovici stoletja, vključno z institucionalizacijo kot umetniško prakso. Raziskave bodo obsegale profesionalno in amatersko produkcijo ter alternativne umetniške prakse, pri čemer bodo razmerja med njimi osvetljena z vidika historiografskih metod pri procesih zgodovinjenja različnih področij umetnosti. Medkulturna zgodovina slovenske umetnosti bo obravnavana z vidika transkulturnosti, mednarodnosti in kozmopolitskosti. Prednostni cilj raziskovalnega programa je preučiti vrzeli, ki se razpirajo v raziskavah slovenske umetnosti (od druge polovice 19. stoletja do 21. stoletja) v polju temeljnih raziskav gledališke, glasbene in likovne umetnosti, še posebej povezav in vmesnih polj med njimi, ob tem pa integrirati interdisciplinarne umetnostne prakse v zgodovino slovenske umetnosti ter vpeljati izsledke raziskav v zgodovino evropske in svetovne umetnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je temeljnega pomena za področja teatrologije in študijev scenskih umetnosti, muzikologije in umetnostne zgodovine, saj omogoča dolgoročno načrtovano in kontinuirano znanstveno preučevanje slovenske umetnosti. Programsko skupino sestavljajo raziskovalci treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani (Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Akademije za glasbo in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje), ki s svojim znanstvenoraziskovalnim in pedagoškim delom skrbijo za razvoj omenjenih področij znanosti v Sloveniji. Pomemben vidik pri sistematičnem preučevanju gledališča, glasbe in likovne umetnosti predstavlja osredotočenost na medumetnostne raziskave, ki izpostavljajo doslej še ne sistematično znanstveno obravnavana področja. Preučevanje historiografskih metod pri procesih zgodovinjenja različnih področij umetnosti in njihova medsebojna primerjava odkriva teme, umetniške prakse in osebnosti, ki so bile v okviru posameznih akademskih disciplin zapostavljene, v nacionalnem kanonu prezrte, iz estetskih ali političnih razlogov onemogočane, kot raziskovalni fokus še neodkrite. Osvetljene z vidika pretoka kultur v slovenskem prostoru kot stičišču slovanske, germanske in romanske kulture, medkulturne raziskave umetnosti relevantno prispevajo tudi k splošni kulturni zgodovini. Terminološke raziskave so temeljnega pomena za razvoj slovenskega znanstvenega jezika in razširjanje ustreznega izrazja v strokovni in širši javnosti.     Pričakovati je mogoče, da bodo ugotovitve vplivale na ponovno ovrednotenje znanj na drugih področjih humanistike (zlasti literature, študijev filma, sociologije kulture, antropologije vsakdanjega življenja, kulturnih in medijskih študijev, jezikoslovja), uporabne pa bodo tudi v založništvu in turizmu. Programska skupina skrbi za mednarodno izmenjavo najnovejših spoznanj na področjih teatrologije in študijev scenskih umetnosti, muzikologije in umetnostne zgodovine: za prenos ugotovitev raziskovalnega programa v mednarodni raziskovalni prostor, v slovenski prostor pa vpeljuje aktualna spoznanja iz tujine. Za razvoj področja teatrologije in študijev scenskih umetnosti v Sloveniji je pomemben zlasti angažma skupine pri ustanovitvi in ustvarjanju prve slovenske znanstvene revije za to področje Amfiteater. Glede na trdno vpetost programa v mednarodne raziskovalne in kulturne projekte je mogoče pričakovati, da bodo izsledki raziskav (predvsem medkulturnih umetnostnih raziskav) spodbudili tudi nove poglede na nacionalne zgodovine gledališča, glasbe in likovne umetnosti v drugih evropskih državah, predvsem v srednje- in vzhodnoevropskih, ki so bile skozi stoletja zgodovinsko in politično povezane s slovenskim prostorom.   Programska skupina izsledke raziskav sproti prenaša v pedagoški proces in temeljno prispeva h kakovosti študija na Univerzi v Ljubljani. V procesu bolonjske prenove visokošolskega izobraževanja v Sloveniji je zasnovala nove učne programe na AGRFT, AG in ALUO ter vanje vpeljala tudi predmete, ki spodbujajo raziskovanje medumetnostnih pojavov in ustvarjanje interdisciplinarnih projektov. V okviru raziskovalnega programa poteka tudi usposabljanje mladih raziskovalcev, ki je odločilnega pomena za razvoj izrazito deficitarnega raziskovalnega področja, kot je preučevanje umetnosti v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program vzpostavlja razmere za zanesljivo, v sodobnih metodologijah utemeljeno znanstveno preučevanje slovenske (gledališke, glasbene in likovne) umetnosti. S temeljno raziskavo o medkulturni zgodovini slovenske umetnosti opozarja, da je umetnost področje, temeljnega pomena za oblikovanje kulturne identitete, ki povezuje posameznike v skupnost. Razširjanje spoznanj o slovenski umetnosti kot znanilki in dejavni sooblikovalki družbenih sprememb pomembno prispeva k razumevanju zgodovinske vloge, ki jo imata umetnost in kultura v slovenski družbi. Preučevanje razmerij med umetnostjo in družbo omogoča natančnejše opredelitve vpliva umetnosti na sooblikovanje družbenopolitičnega prostora in ustvarja trdno podlago za vrednotenje njenega pomena v sodobni družbi. V času, ko je umetnost podvržena nenehnim pritiskom o izkazovanju svoje vrednosti skozi ekonomske parametre, je ozaveščanje širše javnosti o družbenem pomenu slovenske umetnosti in kulture toliko bolj pomembno. Medkulturne umetnostne raziskave temeljno prispevajo tudi k razumevanju migracijskih gibanj v globaliziranem svetu, spremljajočih jih družbenih sprememb ter k razumevanju in sprejemanju kulturnih raznolikosti.   Člani programske skupine opravljajo svetovalno delo v stokovnih svetih in delovnih skupinah za državne ustanove, javne zavode in lokalne skupnosti, ki določajo smernice za kulturni in družbeni razvoj Slovenije. Kot sooblikovalci programskih usmeritev slovenskih gledališč in galerij, kot svetovalci in člani žirij za podeljevanje nagrad najboljšim stvaritvam na gledaliških festivalih sodelujejo v procesih oblikovanja vrednostnim sistemov, v okviru katerih se ustvarja umetnost v slovenski družbi. Kot aktivni člani slovenskih strokovnih društev (Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Slovenskega muzikološkega društva, Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, Slovenskega društva za estetiko itd.) tvorno prispevajo k razvoju strok in z javnim delovanjem sooblikujejo kulturni prostor. Trdna vpetost programske skupine v mednarodna združenja (IFTR, AICA, IACT, ITI itd.) in kulturne projekte pomembno doprinaša k prepoznavnosti in uveljavljanju slovenske (gledališke, glasbene in likovne) umetnosti v mednarodnem prostoru. Izsledki raziskav so uporabni v visokošolskem izobraževanju za poklice na področju umetnosti in humanistike. Člani programske skupine poučujejo na treh umetniških akademijah Univerze v Ljubljani in v pedagoških izmenjavah seznanjajo z aktualnimi ugotovitvami raziskovalnega programa tudi študente na univerzah v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno