Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Gledališke in medumetnostne raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
6.05  Humanistične vede  Druge humanistične vede 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30748  dr. Anja Bajda  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2010  73 
2.  30267  dr. Darja Koter  Muzikologija  Raziskovalec  2009 - 2012  512 
3.  14432  dr. Blaž Lukan  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2012  911 
4.  20503  dr. Barbara Orel  Kulturologija  Vodja  2009 - 2012  371 
5.  26326  dr. Katarina Podbevšek  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2012  307 
6.  06014  dr. Denis Poniž  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2010  1.173 
7.  14922  dr. Barbara Sušec Michieli  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2012  110 
8.  31500  Jerneja Šorli    Tehnični sodelavec  2009 
9.  29376  dr. Maja Šorli  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2012  104 
10.  16282  dr. Karmen Šterk  Kulturologija  Raziskovalec  2011 - 2012  256 
11.  24439  dr. Gašper Troha  Literarne vede  Raziskovalec  2011 - 2012  285 
12.  31861  dr. Eva Vrtačič  Humanistika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  83 
13.  26150  dr. Nadja Zgonik  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2012  622 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0681  Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo  Ljubljana  1626892  5.325 
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Gledališke in medumetnostne raziskave je temeljnega pomena za razvoj študijev gledališča in scenskih umetnosti, kakor tudi znanosti o umetnosti (predvsem likovnih umetnosti, glasbe in literature), njegov pomen pa sega tudi na širše področje humanistike. Usmerjen je v preučevanje povezav med posameznimi področji umetnosti, s poudarkom na njihovi hibridizaciji na področju gledališča. V štiriletnem obdobju (2009?2012) je evidentiral številne vrzeli v zgodovini slovenske umetnosti in v izdatni meri na novo osvetlil njen razvoj, zlasti v 20. stoletju. Ključno je prispeval k boljšemu poznavanju zgodovinskih parametrov in k teoretski obravnavi sodobnih scenskih umetnosti, pri tem pa relevantno prispeval k dialogu o aktualnih epistemoloških in metodoloških vprašanjih stroke. Program je prinesel temeljne študije o slovenski umetnosti: Pojmovnik slovenske umetnosti pol letu 1945, Slovenska glasba 1848?1918, Slovenska glasba 1918?1991, Študije iz slovenskega modernizma po letu 1945, Svobodne roke: antologija teoretske misli o slovenskem gledališču 1899?1979, prve celovite obravnave skladateljev oz. monografije o Pavlu Šivicu, Radovanu Gobcu, Marijanu Lipovšku, Zvonimirju Cigliču). Skupina je opravila izvirne raziskave na področjih gledališke zgodovine, glasbene dediščine, likovnih umetnosti, dramatike in odrskega govora, posvetila se je eksperimentalnim scenskim praksam in osvetlila medumetnostne pojave kot izborno prizorišče inovacij. Za oceno glej kolektivna rezultata raziskovalne skupine: znanstveni monografiji Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja (2010) in Hibridni prostori umetnosti (2012). Izsledki raziskav prinašajo nova spoznanja o medumetnostnih povezavah, ki so bile v slovenski teatrologiji in tudi v drugih umetnostnih vedah praviloma prezrte oziroma zapostavljene. Pričakovati je mogoče, da bodo spodbudila reinterpretacijo uveljavljenih razlag o razvoju slovenske umetnosti in njenem vplivu na oblikovanje kulturnega in družbenopolitičnega prostora. Člani skupine so rezultate sproti preverjali v okviru mednarodnih mrež (v delovnih skupinah "Historiography" in "Theatrical Event" pri International Federation for Theatre Research, STEP Project on European Theatre Systems, PSI Performance Studies, European Network for the Research and Documentation of Performances of Ancient Greek Drama), prav tako v sodelovanju s tujimi partnerji (Trinity College Dublin, Freie Universität Berlin, University of Warwick itd.). V Ljubljani so leta 2010 organizirali mednarodno znanstveno srečanje Gledališki sistemi v manjših evropskih državah, v sklopu katerega sta potekala simpozij Cultural Space and Identity in Post-Socialist Context in srečanje raziskovalne skupine STEP (udeležilo se ju je 30 raziskovalcev iz 11 držav). Spoznanja raziskovalnega programa so se izkazala uporabna predvsem v študijih gledališča v srednje- in vzhodnoevropskih državah (v antologijo o gledališkem dogajanju po padcu Berlinskega zidu z naslovom Theatre After the Change: And What Was There Before the After? je skupina prispevala 4 prispevke o slovenskem gledališču, 2011). Objave v referenčnih znanstvenih publikacijah (TRI - Cambridge University Press, Performance Research - Routledge, Theater - Yale School of Drama&Duke University Press, Muzikološki zbornik/Musicological annual, Rodopi itd.) so relevantno prispevale k prepoznavnosti in promociji slovenske umetnosti tudi v širšem mednarodnem prostoru. Posebna pozornost je bila posvečena razvijanju terminologije in njenemu uveljavljanju v širši (strokovni) javnosti. V letu 2011 je na spletnih straneh Sekcije za terminološke slovarje ZRC SAZU izšla dopolnjena izdaja Gledališkega terminološkega slovarja, ki je prosto dostopna najširšemu krogu uporabnikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program "Gledališke in medumetnostne raziskave" se ukvarja z nacionalno pomembnim področjem humanističnih raziskav, ki bistveno vplivajo na razvoj slovenske kulture. Usmerjen je v interdisciplinarno raziskovanje pretekle in sodobne slovenske umetnosti, predvsem uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, glasbe in literature, pri čemer povezuje teoretske in zgodovinske vidike in jih obravnava v širšem družbenem kontekstu. Rezultati raziskav ustvarjajo podlage za celostni razvoj kulturnih dejavnosti in slovenske umetnosti ter pomembno prispevajo k oblikovanju nacionalne identitete, kar je v času evropskih povezav in globalizacije še posebej pomembno. Programska skupina aktivno predstavlja slovensko kulturo, umetnost in znanost tudi v mednarodnem prostoru (z objavami, predavanji, udeležbami na strokovnih posvetih in znanstvenih konferencah, med njimi International Federation for Theatre Research in Performance Studies International). Člani skupine kot vodilni akterji in sooblikovalci trajnostno naravnanih kulturnih projektov (kot so osrednji nacionalni gledališki festival Borštnikovo srečanje, Evropska kulturna prestolnica Maribor 2012, mednarodni literarni festival Vilenica, Beneški bienale kot ena najpomembnejših manifestacij vizualnih umetnosti v svetu) vidno prispevajo k revitalizaciji kulturnega prostora in promociji slovenske umetnosti v mednarodnem merilu, predvsem k njenemu pozicioniranju v evropski skupnosti. Kot strokovni sodelavci javnih uporabnikov (Ministrstvo za kulturo RS, Arhiv Republike Slovenije, Zavod za šolstvo RS, Javna agencija za knjigo, Upravni odbor Prešernovega sklada, EACEA itd.) sodelujejo pri reševanju vprašanj in nalog, ki jih javne službe opravljajo v interesu širše družbe. Člani programske skupine pomembno vplivajo na kakovost univerzitetnega študija, saj kot pedagogi delujejo na izobraževalnih umetniških in humanističnih ustanovah ter skrbijo za vključevanje rezultatov raziskovalnega programa v evropski visokošolski prostor. Vse publikacije raziskovalne skupine predstavljajo nepogrešljivo učno gradivo v univerzitetnem izobraževanju na Univerzi v Ljubljani, nekatere pa so vpeljane tudi v srednješolske učne programe. Nova spoznanja so prenesena tudi na tuje univerze (med njimi University of Warwick, Trinity College Dublin, Masarykova univerza, Conservatorio di Musica Giuseppe Tartini itd.). S sistematičnim zbiranjem primarnih virov, bibliografskih podatkov in raznovrstnih drugih gradiv skupina kontinuirano dopolnjuje nacionalne arhivske zbirke (med njimi Glasbeno zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, arhive Centra za teatrologijo in filmologijo na AGRFT, Moderne galerije, likovne zbirke Galerije ALUO). Izjemen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine na Slovenskem pomeni oblikovanje in ureditev arhivske zbirke o partizanskem gledališču (na CTF UL AGRFT), ki predstavlja eno od nacionalno pomembnih zbirk. Od leta 2012 je celovita predstavitev različnih oblik partizanskega gledališkega delovanja med drugo svetovno vojno in po njej v obliki spletne razstave (z angleškimi prevodi referenčnih spremnih besedil) prosto dostopna tudi najširšemu krogu zainteresiranih uporabnikov v slovenski in mednarodni javnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno