Projekti / Programi
Celostna analiza zgodnje obravnave bolnikov z urološkimi raki z oceno zamikov pri napotitvi, izvedbi diagnostike in prvega zdravljenja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Urološki raki, napotitve, diagnostika, zdravljenje, čakalne dobe, preživetje, nacionalni program za obvaldovanje raka
Raziskovalci (20)
Organizacije (3)
Povzetek
IZHODIŠČA
Izhodišče za ocenjevanje uspešnosti onkološke primarne in sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in paliativne oskrbe ter za načrtovanje zmogljivosti in sredstev predstavljajo podatki o bremenu raka v populaciji, ki jih v Sloveniji že več kot 60 let spremljamo v Registru raka Republike Slovenije. Urološki raki kot celota spadajo pri moških med pogostejše rake, njihovo breme pri ženskah je manjše. Za ledvičnim rakom povprečno letno v Sloveniji zboli 370 ljudi, za rakom sečnega mehurja 320, za rakom prostate pa skoraj 1.500. Izjemno povečanje incidence raka prostate v zadnjih dvajsetih letih je posledica vse širše rabe testa za določanje za prostato specifičnega antigena (PSA) pri zdravih moških in odkrivanja velikega števila primerov, ki bi drugače ostali vse življenje prikriti. Poplava nekritične rabe PSA testa je pripeljala do nesprejemljivega stanja: izredno dolge čakalne dobe za vse urološke operacije, tudi za bolnike z rakom ledvic in sečnega mehurja.
Zaskrbljujoče so tudi mednarodne primerjave preživetij bolnikov z urološkimi raki. Preživetja slovenskih bolnikov in bolnic za rakom ledvic, sečnega mehurja ali prostate so že vrsto let slabša od evropskega povprečja. Preživetje je najbolj odvisno od stadija in starosti ob diagnozi, odločilna pa je tudi ustrezna obravnava bolnika. Pri raku prostate zdravniki specialisti ugotavljajo, da je bila v naši populaciji pred nekaj leti problematična predvsem obravnava bolnikov z bolj razširjenimi oblikami raka ob diagnozi, pri katerih hormonsko zdravljenje prepogosto ni bilo ustrezno vodeno. Pri raku sečnega mehurja so zapazili premajhen delež bolnikov, ki so zdravljeni z radikalno cistektomijo. Analize o obravnavi bolnikov z urološkimi raki v slovenskem zdravstvenem sistemu v današnjem času ni na voljo.
Z namenom sistematičnega in dolgoročnega zmanjševanje bremena raka je smo je v Sloveniji nastal nov Državni program obvladovanja raka (DPOR), ki opredeljuje strateške cilje za zmanjševanje incidence, izboljšanje preživetja in večjo kakovost življenja onkoloških bolnikov od leta 2017 do 2021. Specifični cilj DPOR 2017-2021 na področju diagnostike in zdravljenja je izboljšati celostno organizacijo onkološke zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva, povečati kadrovsko zasedbo ter zagotoviti ustrzno opremo za diagnostiko in zdravljenje.
NAMEN IN CILJI
Skladno z osnovnim namenom projekta, ki je podati z dokazi podprt pregled nad stanjem na področju zgodnje obravnave bolnikov z najpogostejšimi urološkimi raki v Sloveniji ter na podlagi konkretnih podatkov oceniti kje v procesu napotitve, diagnostike in izvedbe prvega zdravljenja prihaja do strokovno nedopustnih časovnih zamikov ali odklonov v njihovi obravnavi, so specifični cilji projekta:
pripraviti podatkovno skladišče, ki vsebuje vse ključne informacije o zgodnji obravnavi slovenskih bolnikov, ki so jim v letu 2014 diagnosticirali raka ledvic, sečnega mehurja ali prostate;
ugotoviti na kateri točki v obravnavi bolnikov z urološkimi raki je prihajalo do nedopustnih časovnih zamikov ali odklonov;
pripraviti predloge za izboljšanje stanja.
VSEBINA
V retrospektivno raziskavo bomo vključili bolnike in bolnice z rakom ledvic, sečnega mehurja ali prostate, ki jim je bila bolezen ugotovljena leta 2014. Njihove osebne podatke ter osnovne podatke o diagnostiki in prvem zdravljenju bomo pridobili iz Registra raka Republike Slovenije, ki deluje pod okriljem Onkološkega inštituta Ljubljana. Pri izbranih osebnih zdravnikih ter pri specialistih urologih in onkologih bomo zbrali dodatne podatke o obravnavi začetnih simptomov bolezni, odločitvah o napotitvah, izvedeni diagnostiki in začetku zdravljenja. Ključne bodo informacije o trajanju posamezne faze klinične poti, saj bomo v analizi ugotavljali morebitne zamike v zgodnji obravnavi. Vpliv dejavnikov povezanih s sistemom zdravstvenega varstva na končni izid bolezni bo ocenjen v multivariatni analizi celok
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je izjemnega pomena za nadzor nad kakovostjo ter za nadaljnji razvoj slovenskega sistema onkološkega zdravstvenega varstva. Rezultati in zaključki predlaganega projekta bodo prispevali k napredku znanosti in stroke številnih specialnosti (onkologija, urologija, družinska medicina, javno zdravje). Med najpomembnejše prispevke sodijo:
kvantificiranje zamikov v napotitvah, diagnostiki in zdravljenju pri bolnikih z urološkimi raki v Sloveniji;
prikaz odmikov od priporočenih kliničnih poti;
identifikacija dejavnikov sistema zdravstvenega varstva, ki vplivajo na preživetje slovenskih bolnikov z urološkimi raki;
prepoznava skupin slovenskih bolnikov z urološkimi raki pri katerih je možno s primernimi sistemskimi ukrepi izboljšati izid bolezni;
oblikovanje specifičnih predlogov za izboljšanje stanja na področju zgodnje obravnave bolnikov z urološkimi raki.
Pričakujemo, da bodo naši končni rezultati pomembno prispevali k uresničevanju ciljev Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) 2017-2021, krovnega nacionalnega dokumenta s katerimi nameravata slovenska zdravstvena stroka in politika zmanjšati število novih bolnikov z rakom ter izboljšati kakovost življenja in preživetje zbolelih. DPOR aktivno podpira tukaj predlagan projekt.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo pomembno vplival na gospodarstvo, saj bo s svojimi cilji dosegel:
učinkovitejše sistemsko obvladovanje uroloških rakov;
zmanjšanje stroškov diagnostike in zdravljenja;
zmanjšanje odsotnosti delovno aktivnega prebivalstva na trgu dela.
Tako z gospodarskega kot z družbenega vidika ima predlagani projekt zagotovo največji pomen na področju izboljšanja sistemskega obvladovanja uroloških rakov. Letno za raki ledvic, sečnega mehurja ali prostate v Sloveniji zboli več kot 2000 ljudi, v treh četrtinah primerov gre za starejše moške, ki zbolijo za rakom prostate. Kljub temu, da je preživetje bolnikov z rakom prostate dobro, pa je izid bolezni pri vseh treh obravnavanih uroloških rakih v slovenski populaciji še vedno precej slabše v primerjavo z Evropo in drugimi razvitimi državami.
Z gospodarskega vidika je najpomembnejše, da učinkovitejše obvladovanje bolezni pomeni ekonomski prihranek za družbo, kar lahko dosežemo z zmanjšanim številom nepotrebnih intervencij in hkrati s skrajšanjem čakalnih dob za upravičene preglede in posege. Pravočasna diagnostika in ustrezno zdravljenje vodi v večji delež bolnikov odkritih v zgodnji fazi razvoja bolezni, uspešnejše zdravljenje in krajšo rehabilitacijo. Vzajemni učinki naštetega se skupaj na osebni ravni izražajo z boljšo kakovostjo življenja (in povečano produktivnostjo bolnika), na populacijski pa z izboljšanimi preživetji. Dolgoročni pomen predlaganega projekta za gospodarstvo je tako povezan z zdravjem prebivalstva in kakovostjo življenja, saj vodi v zmanjšanje stroškov za zdravljenje raka in krajšo odsotnostjo delovno aktivnega prebivalstva s trga dela.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
