Projekti / Programi
Analiza stanja in ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenje raka v Republiki Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B007 |
Biomedicinske vede |
Medicina (človek in vretenčarji) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
medicinski kadri, zdravljenje raka
Raziskovalci (11)
Organizacije (4)
Povzetek
Epidemiološki kazalci kažejo, da je rak v Sloveniji veliko javnozdravstveno breme. Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. Tudi globalni kazalci kažejo, da je rak epidemija sodobnega časa.
Zmanjševanje bremena raka na sistematičen in dolgoročen način je možno le s celovitim obvladovanjem raka v Republiki Sloveniji. S tem namenom je leta 2010 nastal Državni program obvladovanja raka, ki si je zastavil cilje do leta 2015, za obdobje do leta 2021 je vlada Republike Slovenije aprila 2017 potrdila nov Državni program obvladovanja raka (DPOR) 2017-2021
Za zagotavljanje primerne oskrbe bonikov z rakom v bodoče je nujna primerna kadrovska zasedba, saj zadostni in primerno usposobljeni človeški viri predstavljajo osnovo za celostno izvajanje onkološke oskrbe v Sloveniji, t.j., uresničevanje DPOR 2017-2021. Primerna zasedenost s usposobljenimi kadri je še posebaj pomembna na področju diagnostike in zdravljenja, kjer po dostopnih podatkih, ki pa seveda niso bili ciljano zbrani ali analizirani. ni primerna. Analiza stanja na tem področju in na osnovi te anailize pripravljena ocena kadrovskih potreb za obravnavo bolnikov z rakom v Sloveniji je eden od horizontalnih ciljev DPOR 2017-2021, ki ga bi v sodelovanju s partnerji v tem projektu uresničili. Brez take analize in plana kadrovskih potreb bo izvajanje DPOR 2017-2021 močno okrnjeno, praktično nemogoče.
Ciljia raziskovalnega projekta sta:
Analiza obstoječega zdravstvenega osebja (zdravniki, farmacevti in zdravstvena nega) za zdravljenje raka v Republiki Sloveniji (radioterapija, kirurško zdravljenje, zdravljenje z zdravili) za leto 2017;
Projekcija zahtevanega zdravstvenega osebja (zdravniki, farmacevti in zdravstvena nega) za obdobje 2018 do 2021 ob upoštevanju trendov incidence in novih, z dokazi podprtih terapij.
Delo na projektu bo razdeljeno v štiri delovne svežnje (DS):
1. DS 1 –Zajem in priprava podatkov za analizo obstoječega zdravstvenega osebja, ki izvaja zdravljenje raka v Republiki Sloveniji
Osnovna vira podatkov za analizo obstoječega zdravstvenega osebja, ki izvaja zdravljenje raka v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) sta:
podatkovna baza Registra raka Republike Slovenije, RRRS (oznaka evidence v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (v nadaljevanju ZZPPZ): IVZ 25) in
Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu, RIZDDZ (oznaka evidence v zakonu ZZPPZ: IVZ 16).
DS1 bo sestavljen iz naslednjih delovnih nalog (DN):
· DN 1.1: Priprava podatkov o incidenci in zdravljenju raka za leto 2014 (nosilec naloge OIL)
o V sklopu te naloge se pripravi podatke o številu novih primerov raka (incidenci) ugotovljenih v letu 2014 ter vseh prvih zdravljenjih po posameznih vrstah raka , vrste zdravljenja in zdravstvene ustanove.
· DN 1.2: Zajem podatkov o obstoječem zdravstvenem osebju iz RIZDDZ za leto 2017 (nosilec naloge NIJZ)
o V sklopu te naloge se pripravi nabor in zajem podatkov o obstoječem zdravstvenem osebju po zdravstvenih ustanovah, kjer so v letu 2014 izvajali prva zdravljenja raka. Pridobljeni podatki bodo podlaga za analizo obstoječega zdravstvenega osebja po poklicnih skupinah in številu.
Rezultat tega delovnega svežnja bo do osnovni podatki o incidenci, zdravljenju in celotnem zdravstvenem osebju v Sloveniji.
2. DS 2 - Analiza obstoječega zdravstvenega osebja za zdravljenje raka v RS
Za uspešno zdravljenje bolnikov z rakom je najpomembnejše prvo zdravljenje. Sodobno zdravljenje raka zahteva v onkologijo usmerjene specialiste kirurgije, radioterapije in interniste onkologe, ki zagotavljajo multidisciplinarnost. V ta multidisciplinarni proces so vključene tudi psihoonkologija, farmacija, dietetika, rehabilitacija in zdravstvena nega.
DS 2 bo sestavljen iz naslednjih delovnih nalog (DN):
· DN 2.1: Priprava podatkov za analizo obstoječega zdravstvenega osebja (nosilec naloge OIL)
o V okv
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je izrednega pomena za razvoj onkologije predvsem pa za dostopnost diagnostike in zdravljenja raka. Le ob primerni kadrovski zasedbi in usposobljenosti lahko pričakujemo najboljše rezulate v izhodu zdravljenja raka pri prebivalcih Republike Sloveniji. Le taka kadrovska zasedba zagotavlja tudi razvoj znanosti na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Sektor zdravstvenega varstva je eden najpomembnejših sektorjev v gospodarstvu EU, ki ima pomemben zaposlitveni potencial zaradi staranja prebivalstva in naraščajočega povpraševanja po zdravstvenem varstvu. Glede na trenutne stroge proračunske omejitve so izdatki za zdravstvo močno pod pritiskom. Pričakuje se zagotavljanje visoko kakovostne in stroškovno učinkovite zdravstvene oskrbe ter izvedbo temeljitih reform v načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva. Zdravstveni sistemi EU morajo poiskati inovativne rešitve z novimi tehnologijami, proizvodi in organizacijskimi spremembami, ki so odvisne od motivirane sile z zadostnimi zmogljivostmi in ustreznimi veščinami za zadovoljitev naraščajočih potreb zdravstvenega varstva.
Zdravstveni sektor sestavljajo delavci, ki prvenstveno izvajajo zdravstvene storitve; to so zdravstveni delavci in sodelavci. Veliko ljudi dela v zdravstvu tudi posredno; to so zaposleni v zdravstvenih industrijah in podpornih službah, farmacevtski industriji, industriji medicinskih pripomočkov, zdravstvenem zavarovanju, zdravstvenem raziskovanju, itd.
Sodoben in inovativen sektor zdravstvenega varstva je gonilo gospodarske rasti, saj ohranjanje zdravja ljudi ter vračanje ljudi nazaj v delovni proces v primeru bolezni, koristi produktivnosti in konkurenčnosti. Sektor zdravstvenega varstva je tudi ključno gonilo za raziskave in razvoj ter absorbira največjo količino inovativnih izdelkov in storitev.
Število delovnih mest v sektorju se povečuje. Tudi med gospodarsko krizo se je zaposlenost v sektorju zdravstvenega varstva še naprej povečevala, medtem ko je celotna zaposlenost upadla. Najpomembneje je, da se ta pozitiven trend odraža v vseh starostnih skupinah in vključuje povečanje zaposlovanja mladih, medtem ko se zaposlovanje mladih v celotnem gospodarstvu zmanjšuje. Glede na stopnjo izobrazbe zdravstveni sektor zaposluje višje število povprečno visoko izobraženih ljudi.
Po vsej EU se povečuje zanimanje za razvoj integriranega načrtovanja in napovedovanja potreb po zdravstvenem osebju, ki upošteva številne dejavnike (starost, spol, število, specializacije in porazdelitev zdravstvenih delavcev, veščine in kompetence, delovne prakse) in bo v pomoč pri sprejemanju politik in ukrepih in vlaganju izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje. Predviden projekt prinaša to za področje slovenske onkologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018
