Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

SLOVENSKA IN EVROPSKA LITERARNA DEDIŠČINA - PRAVLJICE V SLOVENSKEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU OD VRTCA DO SREDNJE ŠOLE

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.03  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje  Specialna didaktika 

Koda Veda Področje
S270  Družboslovje  Pedagogika in didaktika 

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Ključne besede
izobraževalni sistem od vrtca do konca srednje šole, kulturna dediščina, e-aplikacije, digitalne zbirke, ljudske pravljice, avtorske pravljice
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19319  dr. Milena Mileva Blažić  Literarne vede  Raziskovalec  2018 - 2020  1.294 
2.  08191  dr. Marjetka Golež Kaučič  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2020  477 
3.  20202  dr. Barbara Ivančič Kutin  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2020  388 
4.  05796  dr. Monika Kropej Telban  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2020  461 
5.  29625  dr. Katja Mihurko Poniž  Literarne vede  Raziskovalec  2018 - 2020  445 
6.  19342  dr. Alenka Žbogar  Literarne vede  Vodja projekta/programa  2018 - 2020  290 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.510 
2.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  31.310 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
4.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  12.910 
Povzetek
Projekt se uvršča na interdisciplinarno področje didaktike književnosti, literarne vede, narodopisja in slovstvene folkloristike. Osrednji cilj projekta je analizirati stanje za ohranjanje nacionalne identitete, pregledati, ali je slovstveno izročilo ustrezno umeščeno v učna gradiva in učne načrte v vzgojno-izobraževalne programe od vrtca do srednje šole, torej analizirati učbenike in berila, kurikulum za vrtce in posodobljena učna načrta za pouk slovenščine v šolah (osnovnošolskega, 2008, gimnazijskega, 2011) z vidika evropskega ljudskega in literarnega izročila s posebnim poudarkom na slovenskih pravljicah. Projekt bo slovensko slovstveno izročilo reflektiral teoretično in didaktično v mednarodnem kontekstu ter podal relevantna znanstvena in pedagoško-didaktična izhodišča za korekcijo obstoječega zatečenega stanja (Blažić, 2013). Znanstveni rezultati projekta bodo aplikativni, pripravljeni za neposredno rabo v vzgojno-izobraževalnem sistemu po vsej vertikali.   Slovenska učna gradiva, učni načrti za slovenščino (književnost) in kurikulum za vrtce večinoma vsebujejo (pre)malo ljudskega izročila, slovstvene folkloristike ter literarne dediščine, meddisciplinarno povezane s temi področji (Žbogar, 2015, Blažić, 2013, Kumer, 2003). Tako npr. tematizirajo slovenske balade le kot del literature, učenci po celi vertikali spoznajo le deset balad, čeprav vemo, da poznamo 337 tipov balad, nekatere med njimi imajo svoje vzporednice v pravljicah ali povedkah (Atkinson, 2002, Golež Kaučič, 2002). (Prim. angleški izobraževalni sistem, v katerem je zagotovljena kontinuirana vključenost balad v učni proces: https://www.tes.com/teaching-resource/storytelling-using-folk-ballads-in-secondary-schools-11222249.).   Ker je ljudsko slovstvo in umetno literarno izročilo, ki se z njim meddisciplinarno povezuje (Golež Kaučič, 2002b), v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu skromno zastopano, se kljub globalizirani družbi, v kateri živimo, očitno ne zavedamo pomena in vloge teh besedil za medkulturni, intra- in interkulturni dialog, krepitev kulturne zavesti in kulturnega kapitala, temelja individualne, nacionalne in globalne identitete (Žbogar, 2010a, 2010b, 2013, 2015). Interkulturni dialog je uspešnejši ob intrakulturnem, torej ob spoznavanju in razumevanju lastne kulturne dediščine ter niza kontekstov: literarnoteoretskih, -zgodovinskih, družbeno- in kulturnozgodovinskih, filozofskih, umetniško-estetskih, filozofskih, religioznih, biografskih, jezikovnih ipd., skratka ob plodnemu spoju diferencialnosti in similaritete.   Projekt bo interdiciplinarno analiziral in predlagal izboljšave na številnih vzgojno-izobraževalnih ravneh, predvsem na področju učnih vsebin. Oblikoval bo podroben načrt doslej prezrtih literarnih vsebin v učbenikih, pa tudi predlogov za razširjeno informacijsko-komunikacijsko založniško dejavnost (zbirke pravljic, slikanic, antologije ipd.) ter predlogov za sodobne medije (digitalne zbirke, e-aplikacije). V izbor bodo vključene ljudske in avtorske pravljice, slikanice (Blažić, 2014, Kropej, 2012, Ivančič Kutin, 2012), balade (Golež Kaučič, 2004), miti, legende (Ivančič Kutin, 2016), pripovedke, povedke (Kropej, 2015), bajeslovna besedila in bitja (Kropej, 2012), folklorni obrazci (Ivančič Kutin, 2016). Projekt bo besedila didaktično diseminiral v znanstveno-kritični in pedagoško-didaktizirani monografiji književnih in tradicijskih besedil za vzgojitelje, učitelje in profesorje. Didaktizacija bo vključevala inovativne učne oblike in metode dela z ljudskim in umetnim literarnim izročilom (Blažić, Krakar Vogel, 2013, Žbogar, 2013). Z razvejano promocijsko dejavnostjo, izobraževanjem pedagogov in poglobljenimi znanstveno-raziskovalnimi rezultati bo pomembno prispeval k obuditvi zanimanja za nacionalno in evropsko literarno dediščino. Preko osveščanja o intra- in interkulturni tujosti ljudskega in umetnega slovstvenega izročila bo preko učenja z(a) razumevanje(m) spodbujal povezovanje evropske in slovenske kultur
Pomen za razvoj znanosti
Iz obsežnega opusa sistemizacije slovenske in evropske literarne dediščine bo težko dostopno in arhaično mednarodno primerljivo gradivo prvič izbrano v znanstveno-kritični in pedagoško-didaktično komentirani izdaji v šolskem kanonu prezrtih literarnih besedil (pod ljudskih in avtorskih pravljic, povedk, pripovedk, basni, bajeslovja, balad, mitov, legend do folklornih obrazcev). S prenosom sodobnih znanstvenih dosežkov na slovensko raziskovalno področje, spremnimi študijami in komentarji ter aplikacijo mednarodnega klasifikacijskega sistema pri razvrščanju gradiva bodo zlasti tematska številka znanstvene revije Jezik in slovstvo, sodelovanje na Slavističnem kongresu in znanstvena monografija olajševali nadaljnji razvoj folkloristike, specialne didaktike in literarne vede, hkrati pa poskrbeli za vključevanje slovenskega literarnega izročila v širši mednarodni kontekst.
Pomen za razvoj Slovenije
Stroka že dolgo opozarja na možno uporabo ljudskega izročila (balade, pravljice, miti, legende, folklorni obrazci ) v kulturni politiki in izobraževanju predvsem v poudarjanju, da kulturna dediščina ni samo snovna temveč tudi nesnovna in specifična ter tako lahko odseva tisto, kar je lastno le slovenskemu narodu. Zato bi morala biti v izobraževalnem procesu kontinuirano prisotna na vseh ravneh izobraževanja. Ob tem se ustvarja kanon besedil, ki so del kulturne dediščine, z digitalizacijo in e-aplikacijami pa vzpostavitev prizadevanj za zaščito in promocijo narodne in kulturne dediščine.  Ob pripravi baladnih, pravljičnih in literarnih poti s strokovnimi vodenji tako šolskih kot tudi turističnih skupin, pa projekt pripeva tudi k razvoju turizma.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno