Projekti / Programi
Vključenost Romov v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih: dejavniki spodbud in ovir, s katerimi se soočajo pripadniki romske skupnosti v izobraževalnem sistemu v Sloveniji po končani osnovni šoli
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.01 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
Narodno vprašanje - družboslovni vidik |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Romi, izobraževanje, Slovenija, srednješolsko izobraževanje, univerzitetno izobraževanje, izobraževanje odraslih
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19109 |
dr. Romana Bešter |
Politične vede |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
161 |
| 2. |
07592 |
dr. Miran Komac |
Politične vede |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
471 |
| 3. |
26503 |
dr. Janez Pirc |
Geografija |
Vodja |
2018 - 2020 |
167 |
Organizacije (1)
Povzetek
Izobrazbena struktura romske skupnosti v Sloveniji je zelo slaba. Zelo velik delež nima dokončane niti osnovne šole, še manjši je delež tistih, ki so zaključili srednješolsko in visokošolsko izobraževanje. Takšno stanje pomeni za pripadnike romske skupnosti slabše možnosti za zaposlitev ter posledično slabše materialne in bivanjske pogoje – s tem pa tudi veliko večje možnosti za ujetost v začaran krog revščine. Višja stopnja izobrazbe je eden ključnih dejavnikov, ki lahko pomagajo pri odpravljanju teh težav.
V Sloveniji za raven rednega srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja na sistemski ravni ne obstajajo posebni programi pomoči ali podpore Romom. Ključna dokumenta (Strategija vzgoje in izobraževanja Romov ter Nacionalni program ukrepov za Rome), namenjena tej skupnosti, ki na ravni države obravnavata tudi izobraževanje, omenjata srednješolsko in univerzitetno izobraževanje ter izobraževanje odraslih v najboljšem primeru samo zelo nasplošno in kratko. Podobno je tudi na področju kvantitativnega beleženja vključenosti in uspešnosti Romov na tej ravni izobraževanja: podatki so zbrani nesistematično, priložnostno. Kljub temu, da je tako v Sloveniji kot v svetu izobraževanje Romov predmet številnih raziskav in proučevanj, pa je v slovenskem okviru raziskovalna pozornost usmerjena zlasti na predšolsko in osnovnošolsko raven. Na področju izobraževanja in usposabljanja Romov je bilo v zadnjih dveh desetletjih izvedenih zelo veliko različnih projektov, vendar je bil le manjši del raziskovalne narave, še manj je bilo osredotočenih na srednješolsko in višje/visokošolsko izobraževanje. Nekaj projektov se je le posredno dotikalo tega področja, ali pa so se ukvarjali s poklicnim izobraževanjem oz. različnimi oblikami neformalnega izobraževanja in usposabljanja odraslih Romov (med njimi npr. projekti, kjer so (bili) zaposleni romski pomočniki).
V okviru predlaganega projekta si bomo zaradi omenjenega slabega stanja na področju raziskav glede izobrazbene ravni oziroma vključenosti in uspešnosti Romov na področju srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja prizadevali za dosego naslednjih ciljev:
izdelati kvantitativni pregleda stanja glede vključenosti in uspešnosti Romov v srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju ter izobraževanju odraslih;
identificirati in analizirati dejavnike, ki vplivajo na stopnjo vključenosti in uspeh Romov v izobraževalnem sistemu nasploh, s poudarkom na srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju ter izobraževanju odraslih;
identificirati glavne probleme in ovire, s katerimi se srečujejo Romi v procesu srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih in proučiti možnost za njihovo ublažitev oziroma odpravo;
pridobiti informacije o odnosu, ki ga imajo srednješolske in visokošolske izobraževalne institucije ter institucije, ki izvajajo izobraževanja odraslih, do pripadnikov romske skupnosti, ki se šolajo v njih, pa tudi, kako Romi percipirajo ta odnos;
pridobiti informacije o izkušnjah, motivih, percepcijah, željah in pričakovanjih romskih dijakov, študentov in odraslih v procesu izobraževanja.
Ob zasledovanju teh ciljev bomo pozorni tudi na:
medregionalne razlike in specifike znotraj Slovenije;
kakšne vrste širših in dolgoročnih vplivov ima lahko dvig izobrazbene ravni romske skupnosti;
morebitne pojave vzorništva in pomoči s strani srednješolsko ali univerzitetno izobraženih romskih posameznikov v odnosu do drugih šolajočih se Romov.
Raziskovalni projekt bo glede na vsebino in cilje vključeval naslednje delovne svežnje (DS):
DS 1: Analiza dokumentov in literature
V okviru tega DS se bomo osredotočili na ključne dokumente, pravne podlage, znanstveno in strokovno literaturo ter poročila o izvedenih projektih, ki se tičejo področja izobraževanja Romov v Sloveniji. Poudarek bo na srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju ter izobraževanju odraslih. O rezultatih analize bo pripravljeno tudi kratko poročilo.
DS 2: Zbiranje in analiza podatkov o šte
Pomen za razvoj znanosti
To bo prva celostneje osnovana raziskava glede vključenosti in uspešnosti ter dejavnikov ovir in spodbud, s katerimi se soočajo pripadniki romske skupnosti v izobraževalnem sistemu v Sloveniji po končani osnovni šoli oziroma v procesu izobraževanja odraslih. Dosedanje raziskave to področje omenjajo večinoma samo obrobno in nesistematično. Doprinos raziskave je pričakovati v kvantitativnem oziru, ker bo osnovana baza s podatki o vključenosti Romov na izbranih srednješolskih in univerzitetnih ustanovah ter ustanovah za izobraževanje odraslih. Hkrati pa bo raziskava prinesla:
poglobljeno poznavanje dejavnikov vpliva na vključenost Romov v izobraževalni sistem in uspešnost v njem ter
inovativni komplementarni vpogled na:
a) odnos Romov do izobraževanja tako s perspektive romske skupnosti kot s perspektive predstavnikov izobraževalnih ustanov, in na
b) odnos izobraževalnih institucij do Romov, ki se šolajo ali študirajo pri njih.
S tem se bo ponudila možnost znanstvene primerjave rezultatov in spoznanj na različnih ravneh:
z raziskavami, ki so bile v Sloveniji opravljene v zvezi s položajem romskih učencev na osnovnih šolah in romskih otrok v vrtcih,
z raziskavami za področje sekundarnega in terciarnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, ki so bile opravljene na ciljni populaciji drugih manjšin v Sloveniji,
s sorodnimi raziskavami, ki so bile izvedene v tujih državah,
na področju posameznih spremenljivk za izbrane osnovne in srednje šole tudi s položajem vključenosti in uspešnosti učencev in dijakov iz večinske skupnosti.
Raziskovalci Inštituta za narodnostna vprašanja so v preteklih letih sodelovali v okviru različnih projektov (tudi z drugimi institucijami ter organizacijami), ki so se osredotočali na izobraževanje Romov in tudi na druge vidike položaja romske skupnosti v Sloveniji (tako v obliki soavtorstva Strategije vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji (dopolnilo k Strategiji 2004), kot v obliki raziskovanja v okviru različnih obsežnih projektov ter strokovnega sodelovanja za vladne organe). Brez teh izkušenj in vzpostavljene mreže kontaktov ter zaupanja predvsem s strani posameznikov iz romske skupnosti si tudi v tem projektu ne bi mogli obetati kakovostnih raziskovalnih rezultatov. Baza kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, ki bodo zbrani v okviru projektnih aktivnosti, bo dopuščala možnost tudi za nadaljnje analize ter vsebinsko-metodološko dopolnjevanje in razširjanje z novimi podatki.
Pomen za razvoj Slovenije
Brezposelnost med Romi v Sloveniji je po nekaterih ocenah več kot 95-odstotna. Večina brezposelnih Romov je mlajših, nimajo poklicne izobrazbe, večina jih je brez osnovne šole. Velik del Romov je v evidenci brezposelnih prijavljenih daljši čas. Stopnja nevključenosti na trg dela ima predvsem za Rome z jugovzhodnega dela Slovenije katastrofalne razsežnosti in je v tesni soodvisnosti s slabimi rezultati na področju vključenosti in uspešnosti na področju izobraževanja. Z rezultati oziroma ugotovitvami projektne raziskave bomo pridobili razumevanje, kateri dejavniki ovirajo ali spodbujajo romske dijake, študente ali odrasle osebe v procesu izobraževanja ter kako lahko država s svojimi politikami in ukrepi Romom pomaga obiti oziroma premagati ovire ter izkoristiti dejavnike spodbud za dosego višje stopnje izobrazbe. Ti projektni doprinosi bodo lahko uporabni tako s perspektive izobraževalnih institucij in organizacij, ki delajo z romsko populacijo, kot tudi s perspektive romskih posameznikov (v procesu izobraževanja).
S perspektive posameznikov višja izobrazbena raven vsaj načeloma prinaša boljše možnosti za kandidiranje na trgu dela in posledično za zaposlovanje (ter s tem manjšo odvisnost od socialne pomoči, ki je za romsko skupnost na jugovzhodu države glavni vir finančnih prilivov). Izobraženi oziroma kvalificirani Romi (z vsaj srednješolsko izobrazbo) bi imeli več znanja, izkušenj, možnosti in verjetno tudi želja za :
kandidiranje na razpisana delovna mesta;
kandidiranje na razpisih za projekte na različnih področjih (kultura, usposabljanja, gospodarstvo,...), npr. v okviru romskih kulturnih društev;
ustanavljanje/ustvarjanje lastnih gospodarskih struktur (morda tudi v smislu obujanja določenih nekdanjih ekonomskih niš Romov), ki so v veliki večini romskih naselij odsotne.
Kratkoročno gledano sta morda slednji dve možnosti ob podpori in pomoči ustreznih institucij celo bolj aktualni za Rome v Sloveniji kot možnost zaposlovanja pri drugih delodajalcih in to ne glede na regijo njihovega prebivanja ter medregionalne razlike v izobrazbeni in zaposlitveni strukturi ter vključenosti v družbo. Razlogi za to pa so z ekonomske perspektive v različnih regijah Slovenije različni:
na jugovzhodu države je prisotnih malo zaposlovalcev, ki bi izkazovali kapaciteto in tudi samo pripravljenost po zaposlovanju posameznikov iz romske skupnosti,
na severovzhodu države pa je večji problem sama odsotnost podjetij in drugih nosilcev gospodarskega razvoja, ki bi bili odprti za novo zaposlovanje razmeroma večjih kontingentov ljudi.
V vsakem primeru bi lahko pomen (vpliv in uporabnost rezultatov) projekta za gospodarstvo v odnosu do romske skupnosti merili šele na dolgi rok.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
