Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vloga dvojezičnega šolstva pri ustvarjanju podlag za uresničevanje institucionalne dvojezičnosti na narodno mešanem območju v Prekmurju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.01  Družboslovje  Narodno vprašanje  Narodno vprašanje - družboslovni vidik 

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
dvojezično šolstvo, institucionalna dvojezičnost, narodno mešano območje, Prekmurje, madžarski jezik, funkcionalna dvojezičnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19547  dr. Anna Kollath  Jezikoslovje  Raziskovalec  2018 - 2020  432 
2.  18129  dr. Attila Kovacs  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2020  567 
3.  15882  dr. Mojca Medvešek  Sociologija  Vodja  2018 - 2020  219 
4.  11852  dr. Katalin Munda-Hirnoek  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2020  497 
5.  01970  dr. Sonja Novak-Lukanović  Jezikoslovje  Raziskovalec  2018 - 2020  515 
6.  21046  dr. Jutka Rudaš  Literarne vede  Raziskovalec  2018 - 2020  228 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.511 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  33.003 
Povzetek
Na narodno mešanem območju v Prekmurju je poleg slovenščine, uradni jezik tudi madžarščina. Formalnopravno so vzpostavljeni pogoji za institucionalno dvojezičnost, ki je oprta na funkcionalno dvojezičnost pripadnikov večine in manjšine, na vseh področjih življenja. Pripadniki madžarske skupnosti lahko svoj materni jezik uporabljajo v komuniciranju v formalnih in neformalnih govornih položajih, v skupini in zunaj nje. Osnovni pogoj za uresničevanje tako zastavljene institucionalne dvojezičnosti je ustrezen model dvojezičnega izobraževanja. Model dvojezičnega izobraževanja, ki je uveljavljen v Prekmurju, spada med dvosmerne modele ohranjanja dveh jezikov. Njegova značilnost je, da imata oba jezika status učnega jezika in predmeta. Oba jezika sta enakovredna pri sporazumevanju med poukom in zunaj njega ter pri delovanju šole na ustni in pisni ravni. Na ta način šola nadgrajuje dvojezičnost, ki je v Prekmurju že dolgo življenjska izkušnja prebivalcev in pripravlja podlago za uresničevanje institucionalne dvojezičnosti. Zagotavljanje kakovostnega dvojezičnega izobraževanja predpostavlja kontinuirano spremljanje uresničevanja izobraževalnih, jezikovnih in socializacijskih ciljev ter učinkov v družbenem okolju. Normativna ureditev varstva manjšinskih jezikov in uresničevanje institucionalne dvojezičnosti je v Sloveniji na visoki ravni, s čimer se v veliki meri strinjajo predstavniki manjšin in zunanji opazovalci. Kljub temu obstajajo določene težave pri izvajanju pravnih določb v praksi, in kot opozarjajo predstavniki manjšine, se razkorak med normativno ureditvijo in uresničevanjem v praksi z leti povečuje. Po mnenju Madžarske samoupravne narodne skupnosti malo organov oziroma ustanov dejansko posluje v madžarskem jeziku. Menijo, da velik del uslužbencev, kljub temu da zadoščajo formalnemu pogoju znanja madžarskega jezika, ne obvlada madžarščine tako dobro, da bi lahko vodili postopke v tem jeziku. Študija, ki jo je izvedel Inštitut za narodnostna vprašanja med prebivalci izbranih naselij narodno mešanega območja v Prekmurju je pokazala, da se raba posameznega jezika zunaj doma razlikuje in je odvisna od konkretne jezikovne situacije; pogojena je z različnimi dejavniki, kot npr., ali gre za formalno ali neformalno rabo, pisno ali ustno komunikacijo in seveda tudi od sogovornika. Pokazalo se je, da v jezikovnih situacijah, kjer so stiki manj formalni in gre večinoma za ustno komunikacijo anketiranci največkrat uporabljajo oba jezika. V okoljih, kjer so stiki bolj formalni, bolj strokovni in je večkrat potrebna tudi pisna komunikacija, pa se pretežno uporablja samo slovenski jezik. Študija je še pokazala, da se jezikovno prilagajajo predvsem pripadniki madžarske narodne skupnosti in tisti, ki so se opredelili z dvojno (slovensko in madžarsko) narodno pripadnostjo, precej manj pa se jezikovno prilagajajo pripadniki slovenske narodnosti. Odgovori anketirancev glede rabe slovenskega in madžarskega jezika na delovnem mestu so še nakazali, da prebivalci na narodno mešanega območja obvladajo oba jezika v zadostni meri za neformalno ustno komunikacijo, pri rabi pisnega, bolj zapletenega formalnega in zlasti strokovnega jezika pa je njihovo znanje madžarskega jezika pomanjkljivo in se zato raje uporabljajo slovenski jezik. Pripadnik madžarske narodne skupnosti slovenskega jezika ne uporablja zato, ker mu njegovega maternega jezika ni dovoljeno uporabljati, temveč predvsem zato, da se s slovenščino približa sogovorcu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje institucionalne dvojezičnosti je poleg formalnopravne opredeljenosti rabe manjšinskega jezika potrebno kontinuirano oblikovanje pozitivnih stališč in odnosa prebivalcev narodno mešanega območja do madžarskega jezika ter seveda ustrezna jezikovna kompetenca madžarskega jezika prebivalcev. Predlagana raziskava se bo usmerila v ugotavljanje vloge izobraževalnega sistema pri ustvarjanju podlag za uresničevanje dvojezičnosti na narodno mešanem območju v Prekmurju. Zasledovali bomo dva cilja: 1. Ugotov
Pomen za razvoj znanosti
Zbrani empirični podatki v okviru projekta bodo prispevali k izgrajevanju baz relevantnih primarnih podatkov ter posledično tudi k teoretski produkciji na področju etničnih in manjšinskih študij kar omogoča razvoj in testiranje raziskovalnih hipotez, dograjevanje in razvoj metodologije ter teoretskih modelov. Projektna skupina (kar je razvidno iz njene sestave, saj so vanjo vključeni različni profili strokovnjakov, kot na primer: jezikoslovec, pedagog, etnolog, sociolog in zgodovinar) sledi aktualnim trendom raziskovanja na področju etničnih študij, ki uveljavljajo večdisciplinarne pristope, primerne kompleksnosti proučevanih pojavov. Vsak raziskovalec bo pri svojem delu uporabljal metode znanstvene discipline iz katere izhaja. Zato bodo izsledki projekta prispevali nova spoznanja k vsaki od sodelujočih znanosti oz. znanstvenih disciplin. Projektno skupino sestavljajo strokovnjaki, ki so pripadniki manjšine (madžarske v Sloveniji in slovenske na Madžarskem), strokovnjaki, ki so pripadniki večine ter strokovnjaki, ki so bili primarno socializirani in so se izobraževali na Madžarskem. Tudi tovrstna raznolikost projektne skupine omogoča obravnavanje modela dvojezičnega izobraževanja in institucionalne dvojezičnosti iz različnih perspektiv, zaradi česar bodo predstavljeni izsledki projekta dosegli visoko stopnjo objektivnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
V začetku 21. stoletja znanje samo enega jezika ni dovolj za gospodarski uspeh. Globalna soodvisnost pogosto zahteva zmožnost delovanja v več kot enem jeziku. Večjezičnost postaja ključ uspešnega sodelovanja v družbi, ki je tesno povezan s trgom delovne sile, posebej z skupnim evropskim trgom, ki narekuje prost pretok kapitala, proizvodov in delovne sile. V okviru te dinamike prav jezik in kultura igrata specifično vlogo. V Prekmurju, kjer je jezik manjšine tudi jezik sosednje države, ima znanje manjšinskega oziroma sosedskega jezika še posebno vrednost, saj je pomembno pri čezmejnih poslovnih stikih in pri vključevanju v poslovni svet sosednje države. Znanje jezika in poznavanje kulture drugega omogoča lažji pretok delovne sile in možnosti zaposlitve v drugih okoljih, kar prispeva k izboljšanju družbeno-ekonomskega položaja posameznika in celotne družbe (Čok 2009, 16). Z uresničevanjem dvojezičnega poslovanja bodo lahko tudi gospodarski in drugi subjekti uporabili madžarski jezik na način, da bo predstavljal dodano vrednost izdelkom in storitvam, ali za razlikovanje na trgu ne le v lokalnem okolju, temveč tudi širše (regionalno, čezmejno).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno