Projekti / Programi
Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi: analiza stanja, trendov, dejavnikov, posledic in predlogi rešitev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Kultura; mladi; Slovenija; kulturna participacija; kulturna potrošnja in udejstvovanje; primerjalne analize; vrednote; življenjski poteki in prehodi
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
Namen projekta je ugotoviti kako ob obsežnih vrednotnih spremembah in spremembah življenjskih potekov in prehodov v zadnjih desetletjih v Evropi zaustaviti upadajoče trende kulturne participacije mladih v Sloveniji in jim približati področje kulture. Kulturno participacijo v okviru raziskave definiramo kot kulturno potrošnjo (udeležbo) na kulturnih prireditvah, kulturnih dogodkih in obiskovanje kulturnih krajev ter kot kulturno udejstvovanje, tj. aktivno udeležbo pri organiziranih in individualnih kulturnih dejavnostih. Na podlagi rezultatov projekta bomo za namene oblikovanja kulturne politike podali konkretne predloge učinkovitih ukrepov za dvig kulturne participacije mladih v Sloveniji, ki je v zadnjih letih v upadu, podobni trendi pa so zaznani tudi v Evropi, med mladimi in odraslimi.
Kulturna participacija, ti. »utelešena« dimenzija kulturnega kapitala, je eden stebrov razvoja posameznikov in družb. Posamezniki, ki se denimo v večji meri kulturno udejstvujejo, so tudi bolj družbeno-politično aktivni, bolj verjetno se udeležujejo volitev, kontaktirajo politike in podpisujejo peticije. Obenem so tudi bolj »družbeno« orientirani, saj v povprečju izkazujejo višje stopnje zaupanja drugim ljudem, druge bolj verjetno percipirajo kot pripravljene pomagati in kot pravične. Poleg tega se je pogostejša kulturna participacija v preteklih raziskavah slovenske in tuje mladine izkazala za pozitivno povezano z boljšimi šolskimi izidi mladostnikov, kulturna participacija pa je povezana tudi z ugodnejšimi zdravstvenimi izidi, med drugim z boljšim samoocenjenim zdravjem, nižjo verjetnostjo prekomerne telesne teže, večjim zadovoljstvom z življenjem, boljšo samopodobo, nižjo anksioznostjo in depresivnostjo.
Glede na pomembnost kulturne participacije mladih za njihov razvoj in za družbo v kateri živijo, so trendi, ki smo jih zaznali v zadnjih treh reprezentativnih raziskavah slovenske mladine, skrb vzbujajoči. Mladi v Sloveniji v zadnjih letih vse manj kulturno participirajo, podobni trendi pa so zaznani tudi v Evropi med mladimi in odraslimi. Analiza kulturne participacije Evropejcev v letih 2007–2013 je denimo pokazala na upad osmih od devetih kulturnih dejavnosti, v slovenski raziskavi Mladina 2010 pa smo zaznali podoben trend upada med letoma 2000 in 2010. Hkrati mladi najpogosteje preživljajo prosti čas v okviru pasivnih dejavnosti, posebej pa izstopajo ugotovitve, da se mladi vse pogosteje ukvarjajo z računalnikom oz. informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), predvsem internetom. Podobno kot v tujih raziskavah smo tudi za slovensko mladino ugotovili, da je pogostejša poraba interneta in spletnih socialnih omrežij povezana tudi z manj ugodnimi vidiki njihovega razvoja, vključno z večjim občutkom odtujenosti, anomije, vdanosti v usodo oz. fatalizma in deviantnosti. Po drugi strani pa je internet lahko tudi pomemben vir informacij in dostopa do kulturnih vsebin, še posebej med mladimi, kjer za namene pridobivanja vsebin o kulturi v EU internet uporablja 41,2 % mladih tedensko, v Sloveniji pa nekoliko manj (31,8 % mladih do 34 let).
Upad kulture participacije in spremembe njenih najpogostejših oblik med mladimi in odraslimi je mogoče umestiti v širši kontekst družbenih sprememb Evropi, ki prispevajo tudi k spremembam življenjskih potekov mladih. V današnji »družbi tveganja« življenjski poteki oz. biografije posameznikov postajajo vse bolj negotovi, obdobje odraslosti in njenih ključnih mejnikov pa se pomika v vse kasnejše obdobje oz. v »pozno odraslost«. Od 1970-ih tako prihaja do družbeno-strukturnih transformacij v obliki podaljševanja obdobja šolanja oz. izobraževanja mladih, do njihovega zakasnelega vstopa na trg delovne sile in posledično kasnejše finančne neodvisnosti, pa tudi do kasnejšega ustvarjanja lastne družine in starševstva. Tudi iz tega razloga raziskovalci v zadnjih desetletjih vse bolj poudarjajo, da imajo spremembe življenjskega cikla in kasnejši prehodi v odraslost pomembne posledice za mlade, vključno s spreme
Pomen za razvoj znanosti
Pričujoča raziskava bo edina, ki bo poskušala zapolniti opisane vrzeli v literaturi o kulturni participaciji mladih in bo hkrati podala teoretično in empirično podprte predloge ukrepov za dvig kulturne participacije mladih. V dosedanji literaturi o participaciji mladih v javnem življenju ima v posameznih točkah podobno zasnovo primerjalna raziskava državljanske participacije mladih v Evropi Barretta in Zanijeve (2015), vendar naša raziskava predstavlja pomembno dopolnitev v številnih točkah, med drugim npr. pri fokusu na kulturno participacijo mladih, zajemala bo širok nabor v omenjeni raziskavi neuporabljenih raziskovalnih metod (npr. večnivojsko analizo) in v analizo vključenih evropskih držav (v omenjeni raziskavi je npr. Češka edina v raziskavo vključena postsocialistična evropska država). Dopolnjena bo tudi analiza drugih karakteristik mladih v odnosu do kulturne participacije, ki so bile do sedaj analizirane bodisi ločeno bodisi niso bile vključene v raziskave.
Tako do sedaj ni bilo mogoče celostno preučiti vpliva posamezne karakteristike in dejavnika kulturne participacije mladih, ob sočasni vključitvi drugih relevantnih karakteristik in dejavnikov (kontroliranje relevantnih spremenljivk v statističnih modelih). Nekateri nadaljnji primeri novosti v projektu so: poudarek projekta na treh starostnih skupinah mladih, na raznolikosti merjenja socioekonomskega statusa in deprivacije mladih, na preučevanju bližnjih in oddaljenih družbeno-okoljskih kontekstov in njihove interakcije pri vplivu na kulturno participacijo (ali npr. vpliv socioekonomskega statusa na participacijo razlikuje glede na družbeno-kontekstualne značilnosti, ali se vpliv razlikuje glede na dimenzijo oz. obliko kulturne participacije, vrsto deprivacije, vrednote itd.). Uporaba mešanih metod bo predstavljalo nadaljnjo pomembno novost, saj bomo denimo na osnovi analize kvantitativnih podatkov lahko v okviru pol strukturiranih intervjujev poglobljeno preučili iz kvantitativne analize izhajajoče ključne vidike kulturne participacije. To so pomembne metodološke in vsebinske inovacije v evropskem kontekstu.
Pomen za razvoj Slovenije
Cilj večje vključenosti mladih v aktivno družbeno življenje je naveden v številnih nacionalnih in mednarodnih dokumentih.[1] Z namenom prispevati k navedenim ciljem, bo projekt pomembno vplival na razvoj slovenske in evropske družbe, vključno z gospodarsko sfero. Kultura in umetnost prispevata k revitalizaciji manjših, lokalnih skupnosti, kot tudi k ekonomski rasti držav (Costello 1998; SCDCAC 2001; Stanziola 1999; Walesh 2001; gl. Guetzkow, 2002) in izboljšanju zaposlovalnih možnosti, zvišani kvaliteti bivanja, posledično tudi k zmanjšanju kriminalitete in izboljšanja trga ponudnikov kulturnih storitev in proizvodov (Stern and Seifert, 2000; Reeves, 2001; CSM, 2005). T.i. kreativna industrija ima pomemben učinek prelivanja (angl. spill-over effect), kjer pozitivni ekonomski učinki dejavnosti dosežejo tudi akterje, ki niso neposredno vključene v te dejavnosti (ESSnet Culture Final Report, 2012). Nadalje, koristi za družbeno-ekonomsko stanje izhajajo tudi iz pozitivnih učinkov kulturne participacije na zdravje in razvoj mladostnikov in na pozitivni učinek na družbo, saj, kot smo omenili, kulturna participacija pripomore tudi k izboljšanju zdravja mladih ter izboljšanja z zdravjem povezanih vedenj (Kirbiš, 2010; 2011; Hansen et al., 2015; Cuypers, 2012), kar pomeni tudi manjšo obolevnost populacije, manj stroškov zdravljenja, manjši absentizem in večjo produktivnost ljudi (ESSnet Culture Final Report, 2012; Saraceno, 2010).
Rezultati predlaganega projekta bodo uporabni za vse panoge gospodarstva, ki se neposredno ali posredno dotikajo področja kulturne potrošnje in kulturnih dejavnosti, spodbudile bodo gospodarske stike Republike Slovenije z drugimi evropskimi državami. Rezultati bodo pomembni bodo tudi za ohranjanje obstoječih in za vzpostavljanje novih stikov z državami obravnavanih regij na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine.
Predlagani projekt ima lahko pomembno dodano vrednost za slovenske odnose z drugimi državami EU in državami iz Balkana, saj bo preko svojih primerjalnih pristopov na področju mladih in njihove kulturne participacije, predvsem v odnosu do njihovih vrednot in življenjskih potekov izboljšal razumevanje kompleksne problematike in posledic družbenih sprememb za življenje mladih v evropskih družbah.
Rezultati predlaganega projekta bodo lahko pomembno doprinesli k ozaveščanju podobnosti in razlik kulturne participacije, življenjskih potekov in vrednot mladih, pa tudi k razumevanju prepletanja oz. njihovih interakcij, ki predstavljajo širši kontekst ekonomskih in političnih odnosov med evropskimi državami.
Projekt bo izboljšal zavedanje pomena kulture, kulturne participacije, prispeval k bolj aktivnim življenjskim stilom prebivalcev, zadrževal rast stroškov, povezanih z negativnimi učinki v primerih nizkih ravni kulturne participacije: s pozitivnim ekonomskim učinkom in zniževanjem kriminalitete ter pomagal pri ohranjanju ali izboljševanju kvalitete kulturnih storitev in zadovoljstva uporabnikov.
Predlagani projekt je pomemben tudi iz drugih družbeno-ekonomskih vidikov, npr. iz vidika ekonomske krize, saj je pričakovati, da slednja negativno vpliva na kulturno participacijo, ter iz vidika trajnostnega dela na področju kulturne participacije, saj programi in ukrepi spodbujanja kulturne participacije delujejo predvsem, če imajo zagotovljen daljši časovni okvir implementacije in omogočajo trajnostni prenos znanj v prakso.
Slovenija skozi raziskovalne projekte pridobiva nova spoznanja, ki pripomorejo k izboljšanju kakovosti dela v praksi, izvajanje kakovostnih in naprednih raziskovalnih projektov pa hkrati viša ugled Slovenije kot države, ki investira v učinkovito reševanje enega večjih problemov na področju kulture v sodobni družbi.
[1] Revidirana evropska listina o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje, Kongres lokalnih in regionalnih skupnosti
Evrope (10. seja 21.maja 2003); Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, zbranih znotraj Sveta dne 24. maja 2005; Bel
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
