Projekti / Programi
POLICIJA IN DRUGI DELEŽNIKI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI - VIDIKI PLURALNE POLICIJSKE DEJAVNOSTI V LOKALNIH SKUPNOSTIH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Policija, pluralna policijska dejavnost, občinski redarji, občina, varnost, zasebno varstvo
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
38301 |
dr. Miha Dvojmoč |
Pravo |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
723 |
| 2. |
17048 |
dr. Branko Lobnikar |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
1.225 |
| 3. |
14289 |
dr. Gorazd Meško |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2018 - 2020 |
1.840 |
| 4. |
33280 |
dr. Maja Modic |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
257 |
| 5. |
38302 |
dr. Kaja Prislan Mihelič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
271 |
| 6. |
17049 |
dr. Andrej Sotlar |
Politične vede |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
596 |
| 7. |
26240 |
Bernardka Tominc |
Politične vede |
Tehnični sodelavec |
2018 - 2020 |
162 |
Organizacije (1)
Povzetek
Čeprav še vedno najpomembnejša institucija, policija v sodobnih razvitih družbah ni več edina odgovorna za zagotavljanje varnosti. V tej vlogi so se ji pridružili tudi drugi javni in zasebni subjekti, ki so postali pomembni akterji v procesih preprečevanja in obvladovanja kriminalitete, nereda ter utrjevanja občutkov varnosti. Gre za pojav t.i. pluralizacije izvajanja policijske dejavnosti, kjer specifične državne/javne, lokalne in zasebne organizacije, pa tudi posamezniki opravljajo naloge in dolžnosti, ki se nanašajo na policijsko dejavnost, zagotavljanje varnosti in izvajanje družbenega nadzorstva. Gre za organizacije, ki niso bile ustanovljene z namenom, da bi izvajale policijsko dejavnost, toda skozi prevzem novih nalog, sprememb v naravi njihovega dela in pridobivanjem posebnih pooblastil razvijajo karakter »novih policijskih sil«. To so na primer državno tožilstvo, carinske službe, inšpekcijske službe, obveščevalno-varnostne službe, pravosodni policisti, občinska redarstva, zasebne varnostne službe in detektivi. Značilnost institucij pluralne policijske dejavnosti je, da razpolagajo s posebnimi pooblastili, ki so večja od tistih, ki jih imajo navadni državljani. Pluralna policijska dejavnost tako predpostavlja prenos tipičnih policijskih nalog iz državne policije na zasebno varnostne službe in druge državne in lokalne policijske/varnostne/nadzorne organizacije. Transformacija, ki se je začela v Zahodni Evropi, postopoma postaja svetovni trend, ki se je močno uveljavil tudi v Sloveniji.
Kljub temu, da se v zadnjih letih zaradi vsesplošnega trenda deetatizacije in decentralizacije po svetu razvija čedalje več varnostnih/policijskih/nadzorstvenih organizacij, ki jih ustanavljajo (ali spodbujajo) lokalne oblasti, pa ostaja dejstvo, da klasične institucije nacionalnovarnostnega sistema ostajajo v večinski meri odgovorne za zagotavljanje varnosti, reda, zaščite in pomoči prebivalcem v lokalni skupnosti. Sodobni pristopi k zagotavljanju varnosti na lokalni ravni temeljijo na vzpostavljanju partnerstev, ki lahko povezujejo državno in lokalno raven oblasti, javno in zasebno sfero, pravosodje in socialno politiko. V sodobnih razpravah o zagotavljanju varnosti se fokus postopno prenaša iz analize delovanja institucij na zadovoljevanje varnostnih potreb posameznika. Gre za koncept človekove varnosti, ki izhaja iz Razvojnega programa Združenih narodov iz začetka devetdesetih let 20. stoletja, kjer se kot pomembno izpostavlja vprašanje kako ljudje opredeljujejo lastno varnost in kaj jim je pomembno. Pri razvoju varnostnih strategij in programov moramo zato vedeti, kaj je tisto, kar lokalne skupnosti ogroža, kaj jih moti in ovira, da ne morejo razviti vseh svojih potencialov? Kakšna je pri tem vloga lokalnih oblasti? Potrebujemo torej pogled od spodaj navzgor, od prebivalcev in lokalne skupnosti. Vendar ne toliko v smislu strategij delovanja subjektov varnostnega sistema, pač pa v definiranju lokalnih problemov. Izhajajoč iz določil Zakona o lokalni samoupravi (2007) občina med drugim opravlja tudi naloge, ki imajo bolj ali manj direktne posledice za varnost in kvaliteto življenja občanov. Nabor in pestrost varnostnih nalog, ki so v pristojnosti občine, bistveno prekaša razprave, ki varnost v občini/mestni občini zreducirajo na delovanje občinskega redarstva ali razprave za in proti mestni policiji. Glede na razdrobljenost in majhnost nekaterih občin se postavlja vprašanje, koliko od teh nalog lahko zares učinkovito, strokovno in finančno vzdržno opravijo občinske službe za zagotavljanje varnosti, reda, zaščite in reševanja, pomoči itd., kdaj pa jim morajo priskočiti na pomoč državne službe nacionalnovarnostnega sistema in zasebno varstvo. Odgovoriti je potrebno tudi na vprašanje, kaj je mogoče storiti, da ne bi prišlo do podvajanja pristojnosti na določenih področjih (npr. odnos policija – občinsko redarstvo - inšpekcije), ampak do doseganja sinergijskih učinkov. Partnerstvo z lokalno skupnostjo je tudi ključni element policijskeg
Pomen za razvoj znanosti
Na osnovi analize delovanja različnih institucij pluralne policijske dejavnosti v lokalnih okoljih bomo lahko deležnikom (policija, lokalna samouprava) predlagali ustreznejše rešitve, tudi zakonske in organizacijske ukrepe za uspešno delovanje teh institucij, ki občanom zagotavljajo varnost na lokalni ravni in predlagali model za krepitev odpornosti (ang. resilience) lokalnih skupnosti na različne oblike ogrožanja varnosti, kot jih definirajo same lokalne skupnosti. Gre za prvi celovit pristop raziskovanja delovanja institucij pluralne policijske dejavnosti s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih. Predvideni rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za spremembe in razširitev področja varnostnih politik in postopkov. Z raziskavo bomo ugotavljali možnosti večinstitucionalnega pristopa k reševanju varnostnih problemov v lokalnih skupnostih. Velik pomen raziskovalnega projekta je v tem, da preusmerja pozornost s področja teoretiziranja na aplikacijo znanstvenih spoznanj. Poleg tega bo projekt zagotovil uvajanje na dejstvih utemeljenih potrebnih kompetenc za tovrstno sodelovanje v izobraževalni program policistov in program usposabljanja policistov – policisti so in bodo ostali ključni deležnik zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti. Rezultati raziskave bodo pomembno prispevali k razvoju novih pristopov in metod v slovenski kriminološki in varstvoslovni znanosti. Raziskovanje različnih modalitet zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih je za Slovenijo izjemno pomemben korak, saj kot majhna država lahko služi kot primer dobre prakse. Glede na izvirnost teme načrtujemo številne publikacije v nacionalnih in mednarodnih znanstvenih revijah ter izdajo znanstvene monografije. Pristop k raziskovanju, model in rezultati raziskave bodo uporabni tudi za mednarodno okolje, saj gre za reševanje problematike, s katero se soočajo tudi druge države. Rezultati raziskave bodo javno objavljeni, zato bodo na voljo tujim raziskovalcem za izvajanje komparativnih študij.
Pomen za razvoj Slovenije
Izsledki načrtovanega raziskovanja predstavljajo pomemben vpliv na uporabo in razvoj metod preprečevanja kriminalitete. Raziskovalci bodo glede na opravljene analize pripravili uporaben model za uspešno večinstitucionalno odzivanje in soočanje s problematiko kriminalitete z namenom preprečevanja škode. Na podlagi raziskovalnih rezultatov bomo ugotovili možnosti za uspešno sodelovanje med institucijami na lokalni in državni ravni. Varnostna tveganja in varnostno definirani problemi so vir groženj posamezniku in skupnosti in višajo stroške delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva, zato pomembno vplivajo na družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Dejstvo je, da so varne skupnosti tudi gospodarsko uspešne. S predlaganimi rešitvami in ustreznim delovanjem pričakujemo pomembne družbeno-ekonomske vplive na delovanje slovenskih organizacij. To bi pomenilo tudi ohranjanje njihovega položaja in posledično pridobivanje potrebne konkurenčne prednosti za uspešno in dolgoročno delovanje v globalnem prostoru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
