Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Identifikacija molekularnih biooznačevalcev za napoved kliničnega poteka in zasevanja pri pacientkah s trojno negativnim rakom dojke.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B570  Biomedicinske vede  Porodništvo, ginekologija, andrologija, reprodukcija, spolnost 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
bioznačevalci, trojno negativni rak dojke, napovedni modeli, metastasis
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  14114  dr. Darja Arko  Onkologija  Vodja  2018 - 2022  324 
2.  29835  dr. Tomaž Budefeld  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2022  92 
3.  37203  Bojana Crnobrnja  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2018 - 2022  47 
4.  20133  Nina Čas Sikošek  Onkologija  Tehnični sodelavec  2018 - 2022  85 
5.  36818  dr. Helena Sabina Čelešnik  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  61 
6.  37711  dr. Andraž Dovnik  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2022  137 
7.  26010  dr. Boris Gole  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  77 
8.  33268  dr. Mario Gorenjak  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  167 
9.  34478  dr. Larisa Goričan  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2022  37 
10.  39240  dr. Gregor Jezernik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2022  43 
11.  10772  dr. Rajko Kavalar  Onkologija  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2022  253 
12.  15712  Martina Kos  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2018 - 2022  40 
13.  38452  dr. Nejc Kozar  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2022  108 
14.  30850  dr. Uroš Maver  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2022  456 
15.  51035  Milena Mikluš  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2019 
16.  16340  dr. Uroš Potočnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2022  634 
17.  28417  dr. Katja Repnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2019  132 
18.  50187  dr. Monika Sobočan  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2022  226 
19.  01324  dr. Iztok Takač  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2018 - 2022  920 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  23.104 
2.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  15.953 
Povzetek
Trojni negativni rak dojke (TNRD) predstavlja podtip raka dojke (RD) s slabo prognozo. Med vsemi raki dojke predstavlja le ta približno 10-20% letno novoodkritih rakov. Nedavne raziskave še vedno niso uspele odgovoriti na vprašanja najboljšega načina zgodnjega odkrivanja TNBC, napovedne dejavnike kliničnega napredovanja TNRD (agresivnost, potencial metastaziranja) in optimizacijo zdravljenja. Zaradi najmanj natančno definiranih tarč za zdravljenje TNRD od vseh podtipov RD imajo bolniki s TNRD slabo prognozo in veliko tveganje za razvoj lokalne ponovitve RD in pojav metastaz. Zdravljenje TNRD je trenutno zastavljeno zelo agresivno. Vendar raziskave ugotavljajo, da nima vsaka izmed bolnic s TNRD enako agresiven tumor in je potrebno upoštevati molekularni podtip raka dojke. Na podlagi tega kažejo najnovejše ugotovitve, da je potrebno zdravljenje za preprečevanje preveč ali premalo agresivnega zdravljenja personalizirati s pomočjo neinvazivnih metod diagnostike agresivnosti in potenciala mestastaziranja tumorja. Tako so se pojavile potrebe po stratifikaciji in personalizaciji zdravljenja na podlagi dokazov. Namen tega projekta je pridobitev razumevanja o biologiji TNRD s pomočjo integracije genetskih (genotipizacije in odkrivanja proste cirkulirajoče DNA v plazmi), izražanja (RNAseq), epigenetskih (DNA modifikacije) in regulatornih (profiliranje nekodiranih RNA, alternativnih spojev) z bioinformatskimi orodji (genska ontologija). Na podlagi razumevanja biologije TNRD bomo nato lahko ugotovili pomembne biooznačevalce, pomembne v biologiji in značilnostih TNRD. Pričakujemo, da bomo analizirali več kot 150 vzorcev tkiva bolnikov s TNRD. Prospektivno bodo vključeni tudi krvni vzorci in vzorci tkiva, s katerimi bomo dodatno vključili približno 50 bolnic s TNRD. Odkritje bo: i) dopolnilo razumevanje neinvazivnih biomarkerjev pri ugotavljanju agresivnosti bolezni in potencialu metastaziranja, ii) vodilo do razvoja diagnostičnega algoritma, ki povezuje že znane klinične parametre, patološke parametre in genetske / molekularne podatke, in tako omogočilo optimalno metodo zdravljenja pri bolnikih in nadaljnji nadzor bolnikov z diagnosticiranim TNBC in ii) pripomoglo k razvoju tarč za  usmerjeno zdravljenje TNRD.
Pomen za razvoj znanosti
V predstavljenem projektu bomo proučili genetske mehanizme, povezane z razvojem TNRD, kar je pomembno za medicinski in družbeni razvoj Slovenije: 1. Projekt bo omogočil, da na podlagi dognanj o genetskih profilih bolnic pričnemo personalizirati oskrbo žensk s TNRD (Res. Pract, 2017 213:177–82). Individualizirano zdravljenje, utemeljeno na molekularnih biomarkerjih, bo omogočilo bolnikom bolj optimalno terapijo z manj stranskimi učinki. 2. Poleg tega bo individualizirano zdravljenje, ki je stroškovno učinkovitejše, pomenilo prihranek za javnozdravstveno blagajno. 3. Znanje, ki ga bomo dobili v projektu o genetskih mutacijah bolnic in posledičnem kliničnem izražanju, bo prispevalo k razumevanju mehanizmov razvoja malignih tumorjev dojke nasploh in omogočilo tudi boljše načrtovanje preventive in procesa zdravljenja. Raziskava na podlagi genetskih analiz ponuja možnost za izboljšanje presejanja za TNRD, saj se bo glede na najdbe naše raziskave lahko oblikovalo individualizirane profile tveganja. To bo zmanjšalo nepotrebno agresivnost terapije in vplivalo v smeri povečevanja diagnostike za bolj ogrožene bolnice. 4. Glede na klinično težavnost zdravljenja in vodenja bolnic s TNRD raziskava obeta boljše razumevanje, kako voditi bolnice po odkritju TNRD. Nedavna meta-analiza je izpostavila, da določeni podtipi tkiv bolnic (npr. TNRD s podtipom BL1) bolje odgovorjajo na terapijo z določenimi kemoterapevtiki (DNA destabilizatorji in inhibitorji angiogeneze) kot drugi. Skozi naša dognanja o genetskih značilnostih bolnic bomo tako lahko bolje napovedali, katera terapija bolnicam s posamičnimi podtipi TNBC ustreza, in ustvarili z dokazi podprto personalizirano terapijo. 5. Z intergracijo genotipkih/transkripcijskih/epigentskih podatkov ter podatkov o cirkulirajoči tumorski DNK bo mogoče komercialno ponuditi analizo ključnih diagnostičih biomarkerjev, bodisi v obliki diagnostičnih paketov ali patentnih prijav.
Pomen za razvoj Slovenije
This project will examine genetic mechanisms related to risk and development of TNBC, which will bring important contributions in Slovenia at both medical and societal levels: 1. The project will enable personalized treatment of women with TNBC based on their genetic profiles (Res. Pract., 2017 213: 177-82). Individualized treatment based on molecular biomarkers will represent optimal therapy that will lead to fewer side effects. 2. Individualized treatment, which is more cost-effective, will bring savings to the public health budget. 3. The data gathered in the project about specific genetic mutations and their associations with clinical outcomes will contribute to our knowledge about the mechanisms of malignant breast tumor development. It will enable better disease prevention and treatment. The research based on genetic analyses provides an opportunity for improved screening for TNBC. According to the findings of our research, it will be possible to create individualized risk profiles, which will reduce the use of unnecessary aggressive treatments, and enhance diagnostic procedures for high-risk patients. 4. Given the difficulty of clinical treatment and management of TNBC patients, our project aims to enhance our understanding of how to manage patients after TNBC diagnosis. A recent meta-analysis has highlighted that certain TNBC subtypes (e.g. patients with the BL1 subtype) respond better to therapy with specific chemotherapeutics (DNA destabilizers and angiogenesis inhibitors) than others. Our findings on patient genetic characteristics will help better predict which therapy is appropriate for patients with individual subtypes of TNBC and create personalized therapy based on genetic data. 5. By integrating genotypic / transcription / epigenetic / circulating tumor DNA data, it will be possible to create commercial diagnostic biomarker analyses (either in the form of diagnostic packages or patent applications).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno