Projekti / Programi
Identifikacija molekularnih biooznačevalcev za napoved kliničnega poteka in zasevanja pri pacientkah s trojno negativnim rakom dojke.
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B570 |
Biomedicinske vede |
Porodništvo, ginekologija, andrologija, reprodukcija, spolnost |
Koda |
Veda |
Področje |
3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
bioznačevalci, trojno negativni rak dojke, napovedni modeli, metastasis
Raziskovalci (19)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
14114 |
dr. Darja Arko |
Onkologija |
Vodja |
2018 - 2022 |
310 |
2. |
29835 |
dr. Tomaž Budefeld |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2022 |
88 |
3. |
37203 |
Bojana Crnobrnja |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
40 |
4. |
20133 |
Nina Čas Sikošek |
Onkologija |
Tehnični sodelavec |
2018 - 2022 |
83 |
5. |
36818 |
dr. Helena Sabina Čelešnik |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
60 |
6. |
37711 |
dr. Andraž Dovnik |
Onkologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
109 |
7. |
26010 |
dr. Boris Gole |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
55 |
8. |
33268 |
dr. Mario Gorenjak |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
144 |
9. |
34478 |
dr. Larisa Goričan |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
25 |
10. |
39240 |
dr. Gregor Jezernik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
28 |
11. |
10772 |
dr. Rajko Kavalar |
Onkologija |
Upokojeni raziskovalec |
2018 - 2022 |
247 |
12. |
15712 |
Martina Kos |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2018 - 2022 |
38 |
13. |
38452 |
dr. Nejc Kozar |
Onkologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
87 |
14. |
30850 |
dr. Uroš Maver |
Medicina |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
409 |
15. |
51035 |
Milena Mikluš |
Onkologija |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
8 |
16. |
16340 |
dr. Uroš Potočnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
585 |
17. |
28417 |
dr. Katja Repnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
132 |
18. |
50187 |
Monika Sobočan |
Onkologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
200 |
19. |
01324 |
dr. Iztok Takač |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
883 |
Organizacije (2)
Povzetek
Trojni negativni rak dojke (TNRD) predstavlja podtip raka dojke (RD) s slabo prognozo. Med vsemi raki dojke predstavlja le ta približno 10-20% letno novoodkritih rakov. Nedavne raziskave še vedno niso uspele odgovoriti na vprašanja najboljšega načina zgodnjega odkrivanja TNBC, napovedne dejavnike kliničnega napredovanja TNRD (agresivnost, potencial metastaziranja) in optimizacijo zdravljenja. Zaradi najmanj natančno definiranih tarč za zdravljenje TNRD od vseh podtipov RD imajo bolniki s TNRD slabo prognozo in veliko tveganje za razvoj lokalne ponovitve RD in pojav metastaz. Zdravljenje TNRD je trenutno zastavljeno zelo agresivno. Vendar raziskave ugotavljajo, da nima vsaka izmed bolnic s TNRD enako agresiven tumor in je potrebno upoštevati molekularni podtip raka dojke. Na podlagi tega kažejo najnovejše ugotovitve, da je potrebno zdravljenje za preprečevanje preveč ali premalo agresivnega zdravljenja personalizirati s pomočjo neinvazivnih metod diagnostike agresivnosti in potenciala mestastaziranja tumorja. Tako so se pojavile potrebe po stratifikaciji in personalizaciji zdravljenja na podlagi dokazov. Namen tega projekta je pridobitev razumevanja o biologiji TNRD s pomočjo integracije genetskih (genotipizacije in odkrivanja proste cirkulirajoče DNA v plazmi), izražanja (RNAseq), epigenetskih (DNA modifikacije) in regulatornih (profiliranje nekodiranih RNA, alternativnih spojev) z bioinformatskimi orodji (genska ontologija). Na podlagi razumevanja biologije TNRD bomo nato lahko ugotovili pomembne biooznačevalce, pomembne v biologiji in značilnostih TNRD. Pričakujemo, da bomo analizirali več kot 150 vzorcev tkiva bolnikov s TNRD. Prospektivno bodo vključeni tudi krvni vzorci in vzorci tkiva, s katerimi bomo dodatno vključili približno 50 bolnic s TNRD. Odkritje bo: i) dopolnilo razumevanje neinvazivnih biomarkerjev pri ugotavljanju agresivnosti bolezni in potencialu metastaziranja, ii) vodilo do razvoja diagnostičnega algoritma, ki povezuje že znane klinične parametre, patološke parametre in genetske / molekularne podatke, in tako omogočilo optimalno metodo zdravljenja pri bolnikih in nadaljnji nadzor bolnikov z diagnosticiranim TNBC in ii) pripomoglo k razvoju tarč za usmerjeno zdravljenje TNRD.
Pomen za razvoj znanosti
V predstavljenem projektu bomo proučili genetske mehanizme, povezane z razvojem TNRD, kar je pomembno za medicinski in družbeni razvoj Slovenije:
1. Projekt bo omogočil, da na podlagi dognanj o genetskih profilih bolnic pričnemo personalizirati oskrbo žensk s TNRD (Res. Pract, 2017 213:177–82). Individualizirano zdravljenje, utemeljeno na molekularnih biomarkerjih, bo omogočilo bolnikom bolj optimalno terapijo z manj stranskimi učinki.
2. Poleg tega bo individualizirano zdravljenje, ki je stroškovno učinkovitejše, pomenilo prihranek za javnozdravstveno blagajno.
3. Znanje, ki ga bomo dobili v projektu o genetskih mutacijah bolnic in posledičnem kliničnem izražanju, bo prispevalo k razumevanju mehanizmov razvoja malignih tumorjev dojke nasploh in omogočilo tudi boljše načrtovanje preventive in procesa zdravljenja. Raziskava na podlagi genetskih analiz ponuja možnost za izboljšanje presejanja za TNRD, saj se bo glede na najdbe naše raziskave lahko oblikovalo individualizirane profile tveganja. To bo zmanjšalo nepotrebno agresivnost terapije in vplivalo v smeri povečevanja diagnostike za bolj ogrožene bolnice.
4. Glede na klinično težavnost zdravljenja in vodenja bolnic s TNRD raziskava obeta boljše razumevanje, kako voditi bolnice po odkritju TNRD. Nedavna meta-analiza je izpostavila, da določeni podtipi tkiv bolnic (npr. TNRD s podtipom BL1) bolje odgovorjajo na terapijo z določenimi kemoterapevtiki (DNA destabilizatorji in inhibitorji angiogeneze) kot drugi. Skozi naša dognanja o genetskih značilnostih bolnic bomo tako lahko bolje napovedali, katera terapija bolnicam s posamičnimi podtipi TNBC ustreza, in ustvarili z dokazi podprto personalizirano terapijo.
5. Z intergracijo genotipkih/transkripcijskih/epigentskih podatkov ter podatkov o cirkulirajoči tumorski DNK bo mogoče komercialno ponuditi analizo ključnih diagnostičih biomarkerjev, bodisi v obliki diagnostičnih paketov ali patentnih prijav.
Pomen za razvoj Slovenije
This project will examine genetic mechanisms related to risk and development of TNBC, which will bring important contributions in Slovenia at both medical and societal levels:
1. The project will enable personalized treatment of women with TNBC based on their genetic profiles (Res. Pract., 2017 213: 177-82). Individualized treatment based on molecular biomarkers will represent optimal therapy that will lead to fewer side effects.
2. Individualized treatment, which is more cost-effective, will bring savings to the public health budget.
3. The data gathered in the project about specific genetic mutations and their associations with clinical outcomes will contribute to our knowledge about the mechanisms of malignant breast tumor development. It will enable better disease prevention and treatment. The research based on genetic analyses provides an opportunity for improved screening for TNBC. According to the findings of our research, it will be possible to create individualized risk profiles, which will reduce the use of unnecessary aggressive treatments, and enhance diagnostic procedures for high-risk patients.
4. Given the difficulty of clinical treatment and management of TNBC patients, our project aims to enhance our understanding of how to manage patients after TNBC diagnosis. A recent meta-analysis has highlighted that certain TNBC subtypes (e.g. patients with the BL1 subtype) respond better to therapy with specific chemotherapeutics (DNA destabilizers and angiogenesis inhibitors) than others. Our findings on patient genetic characteristics will help better predict which therapy is appropriate for patients with individual subtypes of TNBC and create personalized therapy based on genetic data.
5. By integrating genotypic / transcription / epigenetic / circulating tumor DNA data, it will be possible to create commercial diagnostic biomarker analyses (either in the form of diagnostic packages or patent applications).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati