Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Varnost uporabnikov kibernetskega prostora - kriminološke, viktimološke in preventivne perspektive

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   

Koda Veda Področje
S160  Družboslovje  Kriminologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Varnost, kibernetska kriminaliteta, viktimizacija, strah pred kriminaliteto, ozaveščanje, preprečevanje kriminalitete
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  16312  dr. Igor Bernik  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2018 - 2020  660 
2.  37531  dr. Rok Hacin  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2018 - 2020  223 
3.  34047  dr. Blaž Markelj  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2018 - 2020  242 
4.  14289  dr. Gorazd Meško  Kriminologija in socialno delo  Vodja  2018 - 2020  1.848 
5.  38302  dr. Kaja Prislan Mihelič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2018 - 2020  278 
6.  33190  dr. Simon Vrhovec  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2018 - 2020  203 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2131  Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede  Ljubljana  5089638047  9.225 
Povzetek
Glede na poročila številnih mednarodnih strokovnih organizacij ter raziskovalcev kibernetska kriminaliteta po številu primerov presega nasilniško in finančno kriminaliteto, po finančnih posledicah pa organizirano trgovino z drogami in ljudmi. K njeni veliki razširjenosti prispevajo velika optimistična pristranskost in slaba ozaveščenost uporabnikov kibernetskega prostora. Dejavniki ogroženosti in motivacije uporabnikov za uporabo ukrepov za samozaščito pred kibernetsko kriminaliteto še niso celovito pojasnjeni. Pri soočanju s kibernetsko kriminaliteto predstavljajo težave tudi vrzeli v kriminološkem pojasnjevanju kibernetske kriminalitete, saj obstoječi modeli viktimiziranosti uporabnikov kibernetskega prostora in njihovega strahu pred kibernetsko kriminaliteto niso sistematično raziskani. Proučevanje kibernetske kriminalitete otežuje odsotnost enotnih tipologij oz. taksonomij in domnevno velik obseg temnega polja kibernetske kriminalitete. Namen projekta je analizirati razširjenost kibernetske kriminalitete in dejavnike ogroženosti uporabnikov z namenom podati priporočila za državne organe (npr. Policija, SI-CERT) in nevladne organizacije – NVO (npr. Safe.si, ISACA, Cloud Security Alliance) za izboljšanje njihovih preventivnih strategij in odzivov na kibernetsko kriminaliteto. Projekt se bo osredotočal na motivacijo uporabnikov kibernetskega prostora za samozaščito pred kibernetskimi grožnjami, njihovo viktimiziranost s kibernetsko kriminaliteto in njihov strah pred njo. Cilji projekta so (1) oblikovati novo tipologijo kibernetske kriminalitete, (2) oceniti viktimiziranost s kibernetsko kriminaliteto in njeno temno polje, (3) identificirati dejavnike motivacije za uporabo samozaščitnih ukrepov ter (4) dejavnike viktimiziranosti in strahu pred kibernetsko kriminaliteto, (5) oblikovati priporočila za izboljšanje ozaveščenosti uporabnikov kibernetskega prostora na podlagi identificiranih dejavnikov motivacije ter (6) priporočila za zmanjševanje viktimiziranosti s kibernetsko kriminaliteto na podlagi identificiranih dejavnikov viktimiziranosti in strahu ter (7) diseminacija rezultatov vsem relevantnim deležnikom. Projekt bo z doseganjem ciljev primarno prispeval k učinkovitosti ozaveščanja uporabnikov kibernetskega prostora s strani državnih organov in NVO ter njihovih strategij za zniževanje viktimiziranosti s kibernetsko kriminaliteto. Ključni rezultati projekta so (1) nova tipologija kibernetske kriminalitete, (2) ocena viktimiziranosti uporabnikov s kibernetsko kriminaliteto, (3) ocena temnega polja kibernetske kriminalitete, (4) model dejavnikov motivacije za uporabo samozaščitnih ukrepov, (5) model viktimiziranosti in strahu pred kibernetsko kriminaliteto, (6) priporočila za izboljšanje ozaveščenosti, (7) priporočila za zniževanje viktimiziranosti s kibernetsko kriminaliteto in (8) diseminacija rezultatov projekta državnim organom in NVO ter (9) diseminacija raziskovalnih rezultatov projekta v znanstveni skupnosti. Za dosego rezultatov bo projekt sledil jasno opredeljeni metodologiji. V okviru projekta bo najprej izvedena primerjalna analiza za razvoj nove tipologije kibernetske kriminalitete, ki bo podlaga za empirično raziskavo viktimiziranosti s kibernetsko kriminaliteto na nacionalnem nivoju in primerjavo z uradnimi statistikami za oceno njenega temnega polja. Po izboru najbolj problematičnih oblik kibernetske kriminalitete in najučinkovitejših ukrepov za samozaščito pred njimi v okviru fokusnih skupin z državnimi organi, NVO in mednarodnimi raziskovalci, bosta izvedeni dve mednarodni empirični raziskavi za identifikacijo dejavnikov motivacije ter viktimiziranosti in strahu pred kibernetsko kriminaliteto. V okviru fokusnih skupin z državnimi organi, NVO in mednarodnimi raziskovalci bodo oblikovana priporočila za izboljšanje ozaveščenosti uporabnikov kibernetskega prostora in za zniževanje viktimiziranosti s kibernetsko kriminaliteto. V projektne aktivnosti bodo poleg projektne ekipe vključeni tudi državni organi, NVO in
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za razvoj znanosti bo viden v: Novem modelu viktimiziranosti in strahu pred kibernetsko kriminaliteto, v katerem bodo opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na ogroženost uporabnikov kibernetskega prostora in njihov strah pred kibernetsko kriminaliteto. S testiranjem kriminoloških teorij za pojasnjevanje viktimizacije bodo identificirane vrzeli in oblikovane predpostavke za njihovo dopolnitev. Hkrati bodo identificirani dejavniki, ki vplivajo na strah pred kibernetsko kriminaliteto. Novem modelu motivacije za uporabo ukrepov za samovarovanje pred kibernetsko kriminaliteto, ki bo nadgradil obstoječe modele z vključevanjem socio-psiholoških dejavnikov, kot so npr. psihološka reaktanca in odpor do sprememb. Obstoječe teorije motivacije za samovarovanje in motivacije za uporabo ukrepov za samovarovanje bodo nadgrajene z relevantnimi psiho-sociološkimi koncepti. Nova tipologija kibernetske kriminalitete, ki bo oblikovana na podlagi sistematične analize obstoječih tipologij kibernetske kriminalitete, bo omogočila izvajanje primerjalnih analiz raziskav z različnimi tipologijami in longitudinalnih študij viktimiziranosti s kibernetsko kriminaliteto. Oceni razširjenosti viktimiziranosti uporabnikov kibernetskega prostora s posameznimi oblikami kibernetske kriminalitete. Z vprašalnikom za merjenje viktimizacije uporabnikov kibernetskega prostora in njihovega strahu pred kibernetsko kriminaliteto, oblikovanim na podlagi razvite tipologije kiberntske kriminalitete, bo mogoče izvajati longitudinalne študije. Ocena temnega polja različnih oblik kibernetske kriminalitete bo omogočila primerjavo s temnim poljem klasične kriminalitete in identifikacijo oblik kibernetske kriminalitete z največjim temnim poljem. Razširjanju rezultatov v znanstveni skupnosti, primarno preko objav v znanstvenih revijah in konferencah. Rezultati bodo predstavljeni npr. na mednarodnih konferencah Central European Cybersecurity Conference in European Society of Criminology Conference.   Pomen za razvoj stroke bo viden v: Izdelavi priporočil državnim organom in NVO za oblikovanje prevencijskih strategij, ki temeljijo na ugotovljenem dejanskem stanju glede ogroženosti uporabnikov kibernetskega prostora, dejavnikov viktimizacije in strahu pred kibernetsko kriminaliteto ter dejavnikov motivacije za uporabo ukrepov za samovarovanje pred kibernetsko kriminaliteto. Hkrati bodo ta priporočila lahko v pomoč stroki oz. zainteresiranim posameznikom pri oblikovanju izobraževanj za širšo javnost in usposabljanj lastnih kadrov. Predstavitvi rezultatov projekta ključnim deležnikom (državnim organom in NVO ter zainteresiranim posameznikom) na fokusnih skupinah, konferencah in delavnicah. S tem bo zagotovljen prenos znanja glede dejavnikov ogrožanja uporabnikov kibernetskega prostora in motivacije za uporabo ukrepov za samovarovanje pred kibernetsko kriminaliteto, v institucije in med subjekte, ki so odgovorni za zagotavljanje varnosti kibernetskega prostora.
Pomen za razvoj Slovenije
The impact on the development of science will be seen in: · A new model of victimization and fear of cybercrime, in which factors that influence the vulnerability of cyberspace users and their fear of cybercrime will be defined. By testing the applicability of criminological theories to explain the victimisation, gaps in existing knowledge will be identified and new insights to complement the theories will be formed. At the same time, factors affecting the fear of cybercrime will be identified. · A new model of motivation for using self-protection measures against cybercrime that will upgrade existing models by integrating socio-psychological factors, such as psychological reactance and resistance to change. Existing theories on the motivation for self-protection and motivation to use self-protection measures will be upgraded with relevant psycho-sociological concepts. · A new cybercrime typology, based on a systematic analysis of existing cybercrime typologies, will allow comparative analyses of research, where various typologies were used, and implementation of longitudinal studies of victimisation with cybercrime. · An assessment of the prevalence of users’ victimisation in cyberspace with individual forms of cybercrime. Using the questionnaire for measuring victimisation of cyberspace users and their fear of cybercrime, based on the developed cybercrime typology, the implementation of longitudinal studies will be enabled. · An assessment of the dark field of various forms of cybercrime will enable the comparison with the dark field of ordinary crime and the identification of forms of cybercrime with the largest dark field. · The dissemination of results in the scientific community, primarily through publications in scientific journals and conferences. The results will be presented at the international conferences, such as Central European Cybersecurity Conference and European Society of Criminology Conference.   The impact on the development of practice will be seen in: · The forming of recommendations to state authorities and NGOs for the development of cybercrime prevention strategies. The recommendations will be based on the identified factual situation regarding the vulnerability of cyberspace users, factors of victimisation and fear of crime, as well as, motivational factors for the use of self-protection measures against cybercrime. Moreover, the recommendation may be of use for practitioners and interested individuals in designing courses and lectures on users’ cybersecurity for the general public and their own staff. · The presentation of project results to key stakeholders (state authorities, NGOs, and interested individuals) at focus groups, conferences and workshops. This will ensure the transfer of knowledge on the factors that influence users’ vulnerability in cyberspace and their motivation to use self-protection measures against cybercrime, to institutions and subjects, who are responsible for providing cybersecurity.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno