Projekti / Programi
Prepletanje med marksizmom in krščanstvom v Sloveniji, 1931-1991
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
marksizem, socializem, krščanstvo, politična teologija, SFRJ
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
10995 |
dr. Rado Bohinc |
Družboslovje |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
755 |
| 2. |
10756 |
Peter Čerče |
Arheologija |
Tehnični sodelavec |
2018 - 2022 |
49 |
| 3. |
33310 |
dr. Tilen Glavina |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
39 |
| 4. |
29463 |
dr. Gašper Mithans |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
99 |
| 5. |
12648 |
dr. Egon Pelikan |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
267 |
| 6. |
17051 |
dr. Jože Pirjevec |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
800 |
| 7. |
30859 |
dr. Jure Ramšak |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2018 - 2022 |
131 |
| 8. |
15635 |
dr. Mateja Režek |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
184 |
| 9. |
18054 |
dr. Lenart Škof |
Filozofija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
504 |
| 10. |
21338 |
dr. Anja Zalta |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
387 |
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt se ukvarja z intelektualno zgodovino krščanstva in marksizma v Sloveniji v 20. stoletju kot večinske religije in poglavitnega sekularnega narativa. Bolj kot trk med njunima institucionaliziranima variantama nas v tem primeru zanima lok idejnega soočanja, približevanja in v nekaterih slučajih celo spajanja obeh vizij družbene ureditve. Gre za fenomen, ki ga od drugega vatikanskega koncila dalje v Latinski Ameriki in drugih delih kapitalističnega sveta poznamo pod imenom teologija osvoboditve, v socialistični Sloveniji pa se je oblikoval v različne, a malo znane tokove politične teologije.
Opraviti imamo s kritičnim prepletom med levo orientiranim katolicizmom in marksizmom, ki se je močno razlikoval od krščanskih prorežimskih gibanj v socialistični vzhodni Evropi in bil plod izrazitih idejnih vplivov in cirkulacij iz globalnega Juga in zahodne Evrope, ter si za izhodišče vzel obstoječo postrevolucionarno družbo, ki so jo s svojim sodelovanjem v Osvobodilni fronti med drugo svetovno vojno pomagali vzpostaviti tudi slovenski katoličani. Naše sledenje kritičnemu prepletanju med levo orientiranim katolicizmom in marksizmom v Sloveniji sega od tridesetih let, ko se je skupina krščanskih socialistov ločila od večinskega duha krščanskega integrizma in se začela vse bolj približevati idejnim premisam marksizma, in traja vse do začetka devetdesetih let, ko se je socializem nekaterim katolikom še vedno kazal kot »znamenje časa«.
Z namenom kompleksne obravnave opisanega fenomena bomo k raziskavi pristopili s transnacionalnim pristopom in z metodami intelektualne, politične in diplomatske zgodovine, sociologije religije, teologije in antropologije religije. Realizacijo interdisciplinarno zasnovane raziskave bo omogočala dinamična starostno in spolno mešana skupina kvalificiranih zgodovinarjev, sociologov, teologov in filozofov. Izsledki bodo opazno presegali obstoječe stanje raziskav in odprli razpravo, ki ne bo omejena samo na dominantno politično zgodovino slovenskega in jugoslovanskega okvirja.
S preučevanjem diskurzov na različnih ravneh in upoštevajoč politiko Vatikana do komunizma bo projekt ponudil odgovor na vprašanje, zakaj je propadel poskus inkluzivnega dialoga ali celo zlitja načel marksizma in krščanstva v Jugoslaviji kot državi s socialističnim režimom na oblasti. V tem pogledu se ne bomo poglabljali le v filozofske in ideološke perspektive, ampak bomo prikazali širšo sliko tako jugoslovanskega samoupravnega sistema kot katoliškega miljeja v tej multireligijski državi, s čimer bomo osvetlili tudi problem njenih demokratičnih deficitov.
Predlagana raziskava bo ustvarila vrsto znanstvenih rezultatov, ki imajo namen sprožiti razpravo tako na akademskem kot na nivoju širše javnosti, pri čemer bomo sledili naslednjim ciljem: 1) kontekstualizirati in podati nov epistemološki vpogled v intelektualne dosežke levičarsko orientirane slovenske teologije v okviru sočasne in sodobne svetovne politične teološke misli; 2) ponuditi novo perspektivo glede procesov intelektualnih transferjev med slovenskim prostorom in različnimi deli Evrope, ZDA, Južne Amerike in ostalih delov sveta; 3) ponuditi izviren vpogled na vizije in dileme slovenskih krščanskih socialistov v primerjavi z levičarsko usmerjenimi krščanskimi skupinami v Evropi pred in med drugo svetovno vojno in v povojnem obdobju; 4) ponuditi novo perspektivo na problematiko sodelovanja kristjanov in komunistov med drugo svetovno vojno; 5) ugotoviti domet vpliva levičarskega katolištva na ideološko in politično strukturo jugoslovanskega samoupravnega socializma in razumeti pomen Jugoslavije za vatikansko »Ostpolitik«; 6) omogočiti vpogled v pretekle in tudi sodobne tokove politične teološke misli na Slovenskem in kritično analizirati sedanji t. i. ateistični obrat znotraj te smeri.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagana raziskava se bo ukvarjala z dimenzijami družbenih odnosov, povezanih z religijskim življenjem v pred- in povojni Jugoslaviji, ki ostajajo spregledane, če je pozornost usmerjena na Katoliško cerkev le kot na nosilca politične moči/opozicije (cf. R. Radić, Država i verske zajednice 1945–1970, 2002; M. Akmadža, Katolička Crkva u komunističkoj Hrvatskoj 1945.–1980, 2013). Osredotočena na Slovenijo, kjer je bila poveza med religijo in etnonacionalizmom znatno šibkejša kot na Hrvaškem (V. Perica, Balkan Idols, 2002; F. Prcela, The Catholic Pledge in the Croatian Identity, v: Politicization of Religion, the Power of Symbolism, 2014), bo zajela aspekte krščanstva, povezane s civilno družbo, torej z občutljivim vprašanjem vernikov-socialistov v razmerju do hegemonističnega diskurza socialističnega modernističnega projekta.
Vztrajanje pri »uporniškem narativu«, ki se po A. Pasieka (Conflict and Coexistence of Church and State Authorities in (Post)Communist Poland, v: Atheist Secularism and its Discontents, 2015) pojavlja kot »leitmotiv« pri raziskovanju odnosov med socialistično državo in Cerkvijo pred letom 1989, namreč zamegljuje celotno plejado intelektualnih razmotritev s strani krščanskih in marksističnih mislecev, ki pogosto niso bili bližnji svojim »matičnim« institucijam. Mi želimo obratno v določeni meri nadaljevati na tistih točkah, ki so jih v sedemdesetih in osemdesetih letih previdno odprle jugoslovanske religijske študije (P. Patterson, The Shepherds' Calling, the Engineers' Project, and the Scientists' Problem; v: Science, Religion and Communism in Cold War Europe, 2016), s pozicije časovne distance in dostopnosti novih virov pa se nam sedaj odpira potencial celovite in poglobljene raziskovalne perspektive.
Glede na to, da se naš projekt ukvarja s križanjem jugoslovanskih marksističnih in krščanskih trajektorij v evropskem in globalnem okviru, želimo z našimi analizami napraviti vpogled v najbolj vplivne kontekste sodobne politične teologije in ugotoviti njihovo vlogo za konstrukcijo in preučevanje jugoslovanske levičarsko-teološke misli (gl. P. Scott, W. Cavanaugh [ur.], The Blackwell companion to political theology, 2007). V tem oziru bomo pomembno dopolnili obstoječe študije, ki obravnavajo samo določene aspekte teh transferjev in cirkulacij (npr. P. Kovačič Peršin, Personalizem in odmevi na Slovenskem, 1998), z analizo recepcij ostalih odmevnih tokov, kar je v primeru zahodnoevropskih okolij že bilo opravljeno (gl. A. Abascal-Jaen, Zur Rezeption der Befreiungstheologie in Spanien, Frankreich un den Niederlanden; v: Befreiungstheologie: Kritischer Rückblick und Perspektiven für die Zukunft, 1997), pa bomo lahko naš prispevek šteli za enega prvih v primeru nekdanjih socialističnih držav. Slednje je pomembno tudi v kontekstu natančnejše opredelitve specifičnega pomena Jugoslavije znotraj vatikanske »Ostpolitik« (A. Melloni, M. Guasco [ur.], Un diplomatico vaticano fra dopoguerra e dialogo. Mons. Mario Cagna (1911–1986), 2003).
Pomen za razvoj Slovenije
The proposed research deals with the dimensions of social relations associated with religious life in pre- and post-war Yugoslavia that remain invisible if the Catholic Church is only examined as a holder of political power/opposition (cf. R. Radić, Država i verske zajednice 1945–1970, 2002; M. Akmadža, Katolička Crkva u komunističkoj Hrvatskoj 1945.–1980, 2013). Focused on Slovenia, where the link between religion and ethno-nationalism was much weaker than in Croatia (V. Perica, Balkan Idols, 2002; F. Prcela, The Catholic Pledge in the Croatian Identity, in: Politicization of Religion, the Power of Symbolism, 2014), the study explores the aspects of Christianity related to civil society - i.e., the delicate issue of believers-Socialists in relation to the hegemonic discourse of the Socialist modernist project.
The insistence of “resistance narrative” - “leitmotif” in the investigations into relations between the Socialist state and the Church prior to 1989, according to A. Pasieka (Conflict and Coexistence of Church and State Authorities in (Post)Communist Poland, in: Atheist Secularism and its Discontents, 2015) - blurs a gamut of intellectual reflections by Christian and Marxist thinkers, who were often alien from their “parent” institutions. Our aim is to proceed, to some extent, from the points cautiously broached by Yugoslav religious studies in the 1970s and 1980s (P. Patterson, The Shepherds’ Calling, the Engineers’ Project, and the Scientists’ Problem; in: Science, Religion and Communism in Cold War Europe, 2016), with the vantage of temporal distance and availability of new sources now allowing the potential of a comprehensive in-depth research perspective.
As our project deals with an intersection of Marxist and Christian trajectories in European and global frameworks, we wish to look into the most influential contexts of contemporary political theology and evaluate their roles in the construction and research into Yugoslav leftist theological thought (see P. Scott, W. Cavanaugh [eds.], The Blackwell Companion to Political Theology, 2007). In this respect we will substantially supplement the existing studies that treat the aspects of these transfers and circulations selectively (e.g. P. Kovačič Peršin, Personalizem in odmevi na Slovenskem, 1998), while an analysis of the reception of other currents, as has previously been done for western European environments (see A. Abascal-Jaen, Zur Rezeption der Befreiungstheologie in Spanien, Frankreich un den Niederlanden; in: Befreiungstheologie: Kritischer Rückblick und Perspektiven für die Zukunft, 1997) will make our contribution one of the first of this kind to deal with former socialist states. This is also important in the context of a more precise definition of the specific meaning of Yugoslavia in the Vatican’s “Ostpolitik” (A. Melloni, M. Guasco [eds.], Un diplomatico vaticano fra dopoguerra e dialogo. Mons. Mario Cagna (1911–1986), 2003).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
