Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARRS

Sladkor v prehrani: razpoložljivost v živilih, prehranski vnosi in vplivi na zdravje

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
sladkor, prosti sladkor, prehranski vnos, vpliv na zdravje, sestava živil, oglaševanje živil
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (34)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  23435  dr. Magdalena Avbelj Stefanija  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2018  160 
2.  13023  dr. Tadej Battelino  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2021  1.151 
3.  27975  dr. Urška Blaznik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018 - 2021  176 
4.  13409  dr. Nataša Bratina  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2018 - 2021  413 
5.  34908  Ana Drole Torkar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2021  56 
6.  05373  dr. Ivan Eržen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018 - 2021  650 
7.  15312  dr. Nataša Fidler Mis  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2018 - 2021  415 
8.  24228  dr. Matej Gregorič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018 - 2021  211 
9.  50313  Tamara Grgić  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  0 
10.  33868  dr. Urh Grošelj  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2018 - 2021  412 
11.  18642  dr. Cirila Hlastan Ribič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018  245 
12.  33344  dr. Marija Holcar  Naravoslovje  Raziskovalec  2018  34 
13.  39476  Maša Hribar  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018 - 2021  47 
14.  51995  dr. Hristo Hristov  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2021  46 
15.  21358  dr. Primož Kotnik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2018 - 2021  230 
16.  32181  dr. Jernej Kovač  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2021  177 
17.  00950  dr. Ivan Kreft  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  892 
18.  54315  Sanja Krušič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2020 - 2021  7 
19.  22463  dr. Anita Kušar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  102 
20.  36048  dr. Živa Lavriša  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018 - 2021  43 
21.  52451  Neža Lipovec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2021  35 
22.  51510  Jasmina Luskovec    Tehnični sodelavec  2019 - 2021  0 
23.  29097  Brigita Mali    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  0 
24.  52445  Ajda Mezek  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2019 - 2021  0 
25.  39242  dr. Nina Mikec  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  19 
26.  36493  dr. Krista Miklavec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018  20 
27.  35089  Barbara Murn Berkopec    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  18 
28.  38804  mag. Simona Mušič  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2021  16 
29.  50408  dr. Urška Pivk Kupirovič  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2019 - 2020  23 
30.  24300  dr. Igor Pravst  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2018 - 2021  282 
31.  23266  Andreja Širca Čampa  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2018 - 2021  221 
32.  50622  Urša Šuštar  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  25 
33.  37490  dr. Tine Tesovnik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2018 - 2021  46 
34.  24278  dr. Katja Žmitek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018 - 2021  158 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  73.354 
2.  3018  INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO, Ljubljana  Ljubljana  3609081  455 
3.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  17.109 
Povzetek
Sladkorji so enostavni ogljikovi hidrati, ki jih organizem uporablja za energijo. Sadje, zelenjava, mleko in mlečni izdelki vsebujejo naravno prisotne sladkorje, prosti sladkorji pa so pogosto dodani živilom med proizvodnjo. Glede na definicijo WHO so prosti sladkorji vsi sladkorji, ki jih proizvajalec, kuhar ali potrošnik doda živilom ali pijači, kot tudi sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov. Pijače z dodanim sladkorjem (PDS) in slaščice sodijo med najpomembnejše vire prostih sladkorjev, vendar tudi druga živila vsebujejo proste sladkorje. Visok vnos prostih sladkorjev poveča tveganje za zobno gnilobo, prekomerno telesno maso in debelost, presnovni sindrom, sladkorno bolezen tip 2 in druge zdravstvene težave. Izogibanje prekomernemu vnosu prostih sladkorjev so splošno sprejeta prehranska priporočila po svetu. Ta priporočila je zelo pomembno prenesti v prakso tudi v Sloveniji, kjer je debelost razširjena tako pri otrocih kot pri odraslih. Vnos prostih sladkorjev se lahko zmanjša z omejevanjem uživanja pijač (PDS, sadi sokovi) in živil , ki vsebujejo visoke količine prostih sladkorjev, ter s spodbujanjem uživanja živil z naravno prisotnim sladkorjem (sadja, zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov brez dodanega sladkorja). Tako na globalni kot na nacionalni ravni obstajajo številne iniciative za zmanjšanje vnosa prostih sladkorjev. Za učinkovitost in nadzor teh ukrepov pa je potrebno dobro poznavanje trenutnega stanja glede vnosa sladkorja med prebivalci določene države. To je navedeno tudi Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Leta 2015 je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij sprejela zavezo o zmanjšanju količine dodanega sladkorja v pijačah z dodanim sladkorjem, vendar uspešnost teh ukrepov zaenkrat še ni bila evalvirana. Poleg tega v Sloveniji trenutno primanjkuje podatkov o količini zaužitega sladkorja med prebivalci v različnih starostnih skupinah. Raziskave, opravljene v različnih evropskih državah kažejo na prekomeren vnos sladkorja, česar za Slovenijo zaradi pomanjkanja dokazov zaenkrat ne moremo potrditi. Izpostaviti velja še, da kljub dejstvu, da so visok vnos prostih sladkorjev predstavlja splošno prepoznano tveganje za zdravje, neposreden razlog za navedene neželene zdravstvene učinke še vedno ostaja predmet razprav. Ti bi bili lahko posledica previsokega energijskega vnosa, povezanega s prekomernim uživanjem prostega sladkorja, uživanja le določenih skupin živil, ko so na primer pijače z dodanim sladkorjem, uživanja sladkorja na splošno, ali pa zgolj določenih oblik sladkorjev. Predlagana hipoteza celotnega projekta je, da je zaradi vsesplošne prisotnosti dodanega sladkorja v živilih in pijačah njegov vnos v slovenski populaciji previsok in zato predstavlja javno-zdravstveno tveganje. Zaradi tega bi morali količino sladkorja v predelanih živilih ustrezno zmanjšati, pri ljudeh pa zmanjšati tudi uživanje živil z visokim deležem dodanega sladkorja. Z multidisciplinarnim pristopom bomo tako: (O1) zbrali podatke o sestavi živil na tržišču, uporabili metodo uravnoteženja s prodajnimi podatki in dobljene podatke primerjali s stanjem pred samo-zavezami industrije; (O2) pridobili podatke o oglaševanju živil otrokom in ovrednotili uspešnost uvedene regulative o prehranskih profilih iz leta 2017; (O3) na nacionalno reprezentativnem vzorcu določili povprečne vednosti zaužitega skupnih in prostih sladkorjev v populaciji; (O4) prepoznali populacijske skupine z največjim vnosom prostih sladkorjev in ovrednotili njihove prehranske vzorce in življenjski slog v povezavi z kroničnimi neprenosljivimi boleznimi, še posebej debelostjo; (O5) s prospektivno klinično študijo ugotavljali učinkovitost prehranskega svetovanja pri zmanjšanju vnosa prostih sladkorjev pri debelih mladostnikih; (O6) raziskovali potrošnikovo vedenje in preference v povezavi s skupinami živil, ki vsebujejo proste sladkorje; in (O7) obveščali zakonodajalce o vseh potr
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta bodo izboljšali napredek pri raziskavah na področju javnega zdravja in prehrane. Prvič bo uporabljen pristop z uporabo prodajnih podatkov za oceno sprememb v vsebnosti (prostih) sladkorjev v procesiranih živilih, kot tudi relativen prispevek različnih kategorij živil k vnosu skupnih in prostih sladkorjev. Da bi izboljšali izvedljivost tega inovativnega pristopa, smo že izvedli raziskavo na podatkih o procesiranih živilih iz leta 2015 (Zupanič et al., 2018), ko je bil sprejet Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 (RS, 2015). S tem smo dobili enkratno priložnost za nadaljnji razvoj in testiranje tega novega pristopa, kot tudi za spremljanje sprememb pri ponudbi živil. Zavedati se je potrebno, da trgovske družbe operirajo z ogromno podatki, ki predstavljajo možnost izjemnega vpogleda v izpostavljenost potrošnikov različnim sestavinam živil (ne le hranilom, temveč tudi bioaktivnim komponentam in kontaminantom) in podporo ocenam tveganja, vendar so ti podatki trenutno premalo izkoriščeni. Naša raziskava ima izjemno priložnost in razpoložljivo infrastrukturo, da takšne podatke uporabi za raziskave na področju javnega zdravja. To bo omogočilo tudi natančne analize prehranskih vnosov, saj je projekt tesno povezan s projektom EU MENU, ki ga financira EK/EFSA. Upoštevajoč, da različne organizacije priporočajo različne zgornje vrednosti za vnos prostih in skupnih sladkorjev (od (5 % prostih sladkorjev, ki jih priporočata ESPGHAN in SACN, do 18 % ''skupnih'' sladkorjev glede na EU uredbo o označevanju živil), bodo podatki o dejanskem uživanju sladkorja izjemno uporabni. Glede na visok delež prekomerno težkih in debelih v Sloveniji, zlasti v najbolj ogroženih socioekonomskih skupinah, bodo rezultati podali nov vpogled v vlogo socioekonomskih neenakosti pri uživanju sladkorja. Pri projektu bomo preverjali tudi učinkovitost programa za nadzor debelosti pri otrocih na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Z uporabo natančno izbranih najnovejših biomarkerjev, povezanih s presnovnim sindromom, bo raziskava podala nov vpogled v učinkovitost zmanjšanja vnosa fruktoze v teh pogojih. Na osnovi vsega navedenega ocenjujemo, da bodo rezultati naših raziskav izvirni in da bodo pomembno prispevali k razvoju znanosti na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Relevantnost projekta za družbo izkazuje sofinanciranje s strani Vlade RS (Ministrstvo za zdravje, 25 %). Rezultate projekta bo Ministrtvo uporabilo kot znanstveno kredibilno osnovo za sprejetje ustreznih zdravstvenih in javnozdravstvenih politik, smernic in preventivnih programov. Cilji tega aplikativnega raziskovalnega projekta so v skladu z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 (RS, 2015). Program navaja pomembnost raziskav na področju prehrane, zlasti prioritete programa Horizon 2020 (zdravje, demografske spremembe, varnost hrane) in krepitev medinstitucionalnega sodelovanja. Resolucija izpostavlja potrebe po izvajanju raziskav in monitoringa na državnem nivoju, zlasti zbiranje podatkov o prehranskih navadah pri različnih skupinah populacije, pri čemer je naveden poseben ukrep: »izvajanje periodičnih presečnih raziskav kvalitativnega in kvantitativnega tipa, s katerimi spremljamo stanje in trende na področju prehranskih in gibalnih navad, prehranskega vnosa in energijske porabe ter varnosti in kakovosti (pre)hrane v posameznih populacijskih skupinah v Sloveniji in v regijah«. Predlagan projekt bo prispeval k boljši realizaciji na teh področjih. Cilji projekta so v tudi skladu s Slovensko resolucijo o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Food for the future« in podpirajo številne prioritete WHO Komisije o ukinitvi debelosti pri otrocih (WHO, 2016b) in  WHO Evropski akcijski načrt za hrano in prehrano (WHO, 2014). Rezultati projekta bodo prispevali tudi k razvoju znanosti na področju prehrane, medicine in živilske tehnologije. Projekt bo prispeval pomembne rezultate o vlogi prehranskih intervencij pri nadzoru debelosti pri otrocih. Rezultati projekta bodo tudi aktualno prispevali h kontroverzni diskusiji o vlogi vnosa sladkorja in debelosti. Prvič bodo v Sloveniji na voljo podatki o vnosu sladkorjev s prehrano v različnih ciljnih skupinah. Projekt bo zelo pomemben tudi za gospodarstvo, predvsem za živilsko industrijo. Rezultati projekta bodo v podporo reformulaciji živil ter odgovornim odločitvam v živilski industriji. Z relevantnimi podatki o trenutni oskrbovalni verigi in prehranskim statusom različnih populacijskih skupin, bo imela industrija podatke, potrebne za odgovoren razvoj živilskih izdelkov. Zbrani podatki bodo nepogrešljivi, ne le za oblikovanje ustreznih politik, ampak tudi za prihodnje raziskave, predvsem v medsebojno povezanih področjih prehrane in zdravja ter vrednotenja tveganj za razvoj sodobnih nenalezljivih bolezni. Povezanost projekta z nacionalno prehransko raziskavo EU MENU (financirane s strani EC/EFSA) bo omogočila optimalno izrabo virov/sredstev in izboljšala učinke obeh projektov. Projekt bo izboljšal tudi mednarodno sodelovanje in ugled slovenske znanosti v svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno