Projekti / Programi
Razumevanje in analiza potreb uporabnikov za razvoj e-storitev integrirane socialne in zdravstvene oskrbe v družbi staranja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
integrirana tehnološko podprta oskrba, telezdravje, teleoskrba, neformalni oskrbovalci, kronični bolniki, uporabniška izkušnja, uporabnost
Raziskovalci (15)
Organizacije (3)
Povzetek
Daljša življenjska doba in rast števila kroničnih bolnikov zahtevata oblikovanje novih, trajnostnih modelov pametne integrirane oskrbe. Naraščajoče število študij kaže, da lahko teleoskrba in telezdravje prispevata k učinkoviti integraciji zdravstvene in socialne oskrbe, kar v predlaganem projektu imenujemo integrirana tehnološko podprta oskrba (ITPO). Slovenija pri uvajanju ITPO zaostaja, sprejemanje storitev telezdravja in teleoskrbe pa je pri nas, z izjemo nekaterih pilotnih intervencij, še vedno v začetni fazi. Manjka tudi raziskav, ki bi empirično testirale sprejemanje, uporabnost in koristi ITPO za starejše kronične bolnike (SKB) in neformalne oskrbovalce (NO).
Projekt bo gradil (1) na z empiričnimi podatki utemeljenih raziskavah trenutnega stanja ITPO in (2) na produktih telezdravja in teleoskrbe, ki so že dostopni na trgu ali pa popolnoma pripravljeni za lansiranje na trg. Preučevali bomo tri tipe storitev, ki jih uvaja sofinancer: senzorski sistem teleoskrbe, storitev telezdravja in ITPO.
Projekt bo prispeval k dolgoročnemu sprejemanju in oblikovanju novih pristopov za stroškovno učinkovito uvajanje ITPO. Projekt naslavlja širše raziskovalno vprašanje, kako oblikovati ter znotraj zdravstvene in socialne oskrbe končnim uporabnikom ponuditi storitve teleoskrbe in telezdravja tako, da bodo SKB in NO ITPO sprejeli in bo zanje koristna. Da bi odgovorili na to vprašanje, bomo v projektu izvedli:
evalvacijo – s celovitim k uporabniku usmerjenim pristopom z uporabo kombiniranih metod – kompleksnih potreb, uporabniške izkušnje, dejavnikov sprejemanja in psiholoških učinkov uporabe ITPO med različnimi SKB in NO, s ključnim ciljem vključevanja in opolnomočenja SKB in NO;
oblikovanje person in modelov segmentacije, ki bodo različnim deležnikom in končnim uporabnikom omogočili izbiro najbolj optimalnega in personaliziranega nabora ITPO, v katerem se bodo odražale potrebe in lastnosti SKB in NO;
oblikovanje nabora smernic za različne deležnike, za spodbujanje sprejemanja ITPO v različnih fazah posvajanja iz vidika uporabnika.
Projekt prinaša pomemben prispevek k področju z/s:
Razvojem inovativnih modelov sprejemanja in modelov psiholoških in zdravstvenih učinkov uporabe ITPO za SKB in NO. Tak pristop se bo odrazil v natančnem razumevanju dejavnikov, ki predstavljajo pomemben vzvod sprejemanja in razumevanja koristi ITPO, tako na strani SKB kot NO. Mednje sodijo potrebe, zmožnosti, socialna opora, motivi, vrednote in uporabnost ITPO. Rezultati se bodo odražali v novih smernicah oblikovanja in uvajanja ITPO.
Testiranjem storitev teleoskrbe in telezdravja, ki so pripravljene za lansiranje na trg, kar bo okrepilo aplikativne temelje raziskovanja ITPO. Z vrednotenjem ITPO iz vidika končnega uporabnika z uporabo novega integriranega ocenjevalnega okvirja, bo projekt oblikovalcem politik, ponudnikom storitev in končnim uporabnikom pomagal pri odločitvi o alokaciji omejenih virov.
Preverjanjem veljavnosti rezultatov z intenzivnim vključevanjem končnih uporabnikov (SKB, NO), ne le v laboratorijskem okolju, ampak tudi z intervencijsko študijo v realnem okolju, kar daje boljši vpogled v možne pozitivne učinke ITPO za uporabnike.
Projekt združuje več kot dve desetletji mednarodno priznanega interdisciplinarnega raziskovalnega dela projektne skupine in njihove izkušnje z velikimi mednarodnimi projekti (FP5-7, H2020, Erasmus+, Interreg), kot tudi z raziskovanjem in razvojem na področju obvladovanja kroničnih bolezni, dolgotrajne oskrbe, podpornih storitev, mobilnih aplikacij za starejše ter intervencijami znotraj teleoskrbe in telezdravja. Kakovost in izvedljivost projekta zagotavlja tudi močna vpletenost izvrstnih tujih znanstvenikov, vodij programov ITPO in strokovnjakov, ki že dolgo uspešno sodelujejo s projektno skupino. Vključena sta tudi ključna slovenska deležnika s področja ITPO: Univerzitetni klinični center Ljubljana in Telekom Slovenije, ki na trgu ponuja tudi IKT storitve, ki starejšim omogočajo daljše bivanje doma.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo vodil do pomembnih znanstvenih izsledkov, ki bodo zagotovili nadaljnji razvoj znanstvenih spoznanj na vsaj dveh ravneh. V prvi vrsti bo s spodbujanjem in okrepitvijo multidisciplinarne tematizacije sprejemanja in učinkov integrirane tehnološko podprte oskrbe (ITPO) z vidika starejših kroničnih bolnikov (SKB) in njihovih neformalnih oskrbovalcev (NO) pomembno vplival na področja sociologije staranja, gerontehnologije, podpore iz okolja pri vsakdanjem življenju (AAL), interakcije med človekom in računalnikom (HCI), socialne in medicinske informatike. Hkrati bo z uporabo znanstvene doslednosti in odličnosti pri osredotočanju na vlogo končnega uporabnika odprl nova konceptualna spoznanja na področju razvoja inovativnega kombiniranega metodološkega instrumentarija za sledenje spremembam pri naraščajočem povpraševanju po novi vrsti potreb v razširjeni ciljni skupini uporabnikov ITPO.
Projekt obravnava pomembno vprašanje povezano z družbenimi izzivi in posledicami ITPO– kako sta sprejemanje in uporaba ITPO povezana s pozitivnimi učinki na končne uporabnike v smislu dolgoročne oskrbe v starejših. V tem pogledu bo projekt izboljšal poznavanje področja s preučevanjem slabo raziskanega, a vendar pomembnega vprašanja o tem, kaj so potrebe, sposobnosti in konteksti heterogene skupine SKB in njihovih NO pri dolgoročnem sprejemanju ITPO. Povezovanje raziskovanja uporabniške izkušnje (UX) in sistematičnega pregleda modelov ITPO bo omogočilo razvoj inovativnih sociotehničnih modelov, ki pojasnjujejo sprejemanje in učinke storitev tehnološko podprte oskrbe (STPO) (teleoskrba, telezdravje, telekonzultacije), ki se uporabljajo znotraj ITPO med SKB in NO. Znanstvena relevantnost bo dodatno podprta s sodelovanjem multidisciplinarne ekipe odličnih domačih raziskovalcev in tujih strokovnjakov s področja sprejemanja tehničnih in družbenih inovacij na področju AAL (Prof. Sixsmith), gerontehnologije in HCI (Prof. Boot), zdravstvene in socialne informatike (Prof. Taipale).
Drug pomemben znanstveni učinek projekta se nanaša na dolgoročno oceno ITPO, ki temelji na izvirnem pristopu k raziskovanju in razvoju z uporabo kombiniranih metod raziskovanja, ki združuje načela k uporabnikom usmerjenega in iterativnega oblikovanja z različnimi vrstami končnih uporabnikov. Tako longitudinalna intervencijska študija ne bo ponudila samo vpogleda v dejavnike sprejemanja in učinke ITPO med SKB in NO v domačem okolju in v posredno vlogo aktivnega vključevanja zdravstvenih delavcev, temveč bo zagotovila tudi veljavno orodje za spremljanje dejanskega in prihodnjega razvoja ITPO skozi čas. Povezovanje konceptualnih in metodoloških spoznanj bo vodilo k bolj trajnostnemu in dolgoročnemu sprejemanju ITPO. Projekt naj bi spodbudil razvoj novih idej z velikim potencialom za tehnološke in tržne inovacije.
Pričakuje se, da bodo konceptualni, metodološki in empirični rezultati projekta objavljeni v najboljših znanstvenih publikacijah (najmanj 3 znanstveni članki v top 10% revijah in v 7 drugih uglednih mednarodnih publikacijah).
Pomen za razvoj Slovenije
Pričakujemo, da bodo rezultati aplikativnega projekta imeli številne neposredne pozitivne vplive na gospodarsko in družbeno okolje, in sicer (1) za sofinancerja, (2) na gospodarstvo v splošnem, (3) na posameznike, (4) na državo/družbo.
Pomen za poslovnega partnerja: Neposreden pomen za sofinanciranja bo zagotovljen na podlagi rezultatov o potrebah končnih uporabnikov ITPO v smislu (i) zagotavljanja vpogleda v tržne segmente za ITPO inovacije, (ii) prepoznavanja dejavnikov in izzivov pri oblikovanju ITPO, (iii) določitve ključnih kazalnikov uspešnosti za ocenjevanje tržne uspešnosti ITPO opreme, (iv) oblikovanja strategij za multidisciplinarno sodelovanje deležnikov, ki sodelujejo pri uvajanju ITPO na trgu. Ti vplivi bi morali čim bolj zmanjšati finančna tveganja in izboljšati zmogljivost za vpeljevanje inovacij na trg.
Pomen za podjetja in gospodarstvo: Rezultati projekta bodo pomagali okrepiti integracijo in zavzetost socialnih in zdravstvenovarstvenih institucij in strokovnjakov za boljše sodelovanje pri nudenju oskrbe KBO in za lažje soočanje NO s kompleksnim nudenjem oskrbe. Rezultati projekta lahko služijo kot osnova za številne ideje za nove poslovne modele na trgu ITPO in/ali inovativne rešitve na trgu teleoskrbe in telezdravja. Telekom Slovenije bi lahko razvil verigo vrednosti in industrijski ekosistem z drugimi slovenskimi (zavarovalniškimi) podjetji, bolnišnicami, zdravstvenimi domovi za stroškovno vzdržno in tržno uspešno uvajanje ITPO, vse od ponudnikov do končnih uporabnikov. Projekt bo prav tako utrl pot za nadaljnje aplikativne raziskave v sodelovanju javnih in zasebnih ponudnikov oskrbe in/ali drugih poslovnih subjektov v Sloveniji.
Pomen za končne uporabnike: Raziskovalne aktivnosti bodo prispevale h kakovosti življenja SKB in njihovih NO. Z zagotavljanjem uporabnega znanja o vključevanju končnih uporabnikov ITPO v laboratorijskih in realnih pogojih bi lahko zasnovali nove modele ITPO, s katerimi bi zagotovili smernice za pravočasne in koordinirane modele nudenja oskrbe. Ob enem bo mogoče pripraviti načrte za vključevanje SKB z malo digitalnih veščin ter za bolj prilagojeno oskrbo in načrtovanje podpore. To bo lahko prispevalo k njihovemu boljšemu počutju ter okrepilo in podprlo dolgoročno vzdržno zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe za starajoče se prebivalstvo.
Pomen za državo/družbo: Predlagane aktivnosti na področju raziskav in razvoja lahko neposredno vplivajo na učinkovito upravljanje s kroničnimi boleznimi in zmanjšanju obremenjenosti (ne)formalnih oskrbovalcev, izboljšanje obstoječih modelov integrirane oskrbe, kot tudi na optimizacijo ekonomske upravičenosti stroškov v sistemu zdravstvenega varstva in socialne varnosti, z dopolnjevanjem njihovih funkcij. Upoštevajoč trenutno pomanjkanje raziskav o ITPO, pričakujemo, da bodo empirični spoznanja o integraciji ITPO v modele socialne in zdravstvene oskrbe, spodbuda novim političnim pobudam, ki so že obstajajo na ravni EU, a so bile do sedaj v Sloveniji slabo implementirane.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
