Projekti / Programi
Modernizacija zakonske ureditve zavarovalne pogodbe
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
zavarovalno pravo, zavarovalna pogodba, zavarovalnica, zakonodaja, tveganje, odškodnina, subrogacija
Raziskovalci (21)
Organizacije (2)
Povzetek
Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je analizirati in kritično ovrednotiti aktualno slovensko pravno ureditev zavarovalne pogodbe, identificirati ključne probleme in pripraviti strokovna izhodišča za modernizacijo slovenske zakonske ureditve na tem področju.
Zavarovalna pogodba se razlikuje od klasičnih poslov obligacijskega prava, saj njena osrednja vsebina ni menjava blaga ali storitev za denar, ampak odplačni prevzem določenega tveganja. Obstoječa slovenska ureditev zavarovalne pogodbe v Obligacijskem zakoniku (OZ) je skoraj v celoti prevzeta iz jugoslovanskega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), sprejetega leta 1978. Gospodarske, družbene in pravne okoliščine so se medtem bistveno spremenile, zato je obstoječa zakonska ureditev zavarovalne pogodbe zastarela in pomanjkljiva. Ker so določbe o zavarovalni pogodbi večinoma kogentne narave, je za odpravo neustreznih rešitev potrebna reforma zakonske ureditve.
Med ključnimi pomanjkljivostmi veljavne ureditve, ki smo ji preliminarno identificirali v sodelovanju s predstavniki Slovenskega zavarovalnega združenja, so naslednje:
Zakon ne razlikuje med položajem, ko je zavarovalec potrošnik, in položajem, ko je zavarovalec gospodarska družba. Pri slednjih bi bila lahko zakonska pravila bolj dispozitivna, kar bi omogočilo večjo fleksibilnost zavarovanj. Pravila o varstvu zavarovalcev, ki so potrošniki, pa bi bilo treba poenotiti, saj so sedaj razpršena v več specialnih zakonih.
Zahteva po pisni obliki pogodbe in podpisih obeh strank je preveč stroga in ovira enostavnejše načine sklepanja pogodbe z uporabo elektronskih komunikacij.
Pomanjkljiva je ureditev zdravstvenih zavarovanj, katerih pomen v praksi raste. Specialna zakonodaja ureja obvezno in dopolnilno zavarovanje, dodatno zdravstveno zavarovanje pa ostaja skoraj neurejeno, nejasna je tudi njegova pravna kvalifikacija z vidika določb OZ.
Zakonodaja vse pogosteje predpisuje različna obvezna zavarovanja, zlasti obvezna zavarovanja odgovornosti poklicnih dejavnosti. Kljub temu OZ ne vsebuje splošnih določb glede načina sklepanja in posebnosti zavarovalnih pogodb, katerih sklenitev je eni zavarovalcu predpisana.
Nejasno je vprašanje, ali in v kolikšni meri pri zavarovalni pogodbi pride v poštev pravilo o bistveno spremenjenih okoliščinah v smislu možnosti razveze pogodbe ali spremembe premije zaradi naknadne spremembe zavarovanih rizikov.
Potreba po temeljiti kritični preučitvi slovenskega prava zavarovalne pogodbe se pojavlja tudi zaradi zakonodajne dejavnosti Evropske unije. Obstoječe direktive npr. določajo posebne predpogodbene pojasnilne dolžnosti, ki jih imajo stranke zavarovalne pogodbe. Ekspertna skupina za zavarovalno pogodbeno pravo je ugotovila, da razlike v pogodbenem pravu držav članic EU ovirajo čezmejno ponudbo zavarovalniških produktov, zato je mogoče pričakovati nove pobude Evropske komisije v smeri harmonizacije zavarovalnega pogodbenega prava. V okviru raziskovalnega projekta bomo analizirali ustreznost dosedanje implementacije evropskih direktiv v slovensko pravo in možnost integracije prihajajočih sprememb.
Več evropskih držav je v zadnjih letih bistveno reformiralo svojo ureditev zavarovalne pogodbe (npr. Nemčija, Švica, Avstrija, Nizozemska, Velika Britanija). V okviru projekta bomo analizirali, kako so v modernih tujih pravnih redih rešili tista vprašanja, ki so v slovenskem zavarovalnem pogodbenem pravu problematična. Pri oblikovanju izhodišč za reformo zakonske ureditve bomo upoštevali tudi vzorčni zakon Principles of European Insurance Contract Law (PEICL), ki ga je za Evropsko komisijo pripravila mednarodna projektna skupina kot del širšega programa skupnega referenčnega okvira evropskega splošnega pogodbenega prava.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt bo imel velik pomen za razvoj slovenske pravne znanosti na področju zavarovalnega prava. Pravo zavarovalne pogodbe kot eden ključnih elementov zavarovalnega prava v Sloveniji namreč še ni bilo predmet samostojne in celovite znanstvene raziskave. Glede na to, da je pravna ureditev zavarovalne pogodba praktično nespremenjena od leta 1978, ko je bil sprejet jugoslovanski Zakon o obligacijskih razmerjih, odtlej pa so se družbene in gospodarske razmere bistveno spremenile, je potreba pa celoviti analizi ustreznosti ureditve na dlani. Posebna pozornost bo posvečena reformam, izvedenim v nekaterih evropskih državah, ter zakonodaji EU. Pričakovani rezultat je po eni strani pridobitev celovitega korpusa novih znanj, ki bodo strokovni javnosti postale dostopne v obliki znanstvenih člankov, monografij ter komentarjev zakonske ureditve in znanstvenih in strokovnih srečanj, po drugi pa tudi izdelava strokovnih podlag za modernizacijo slovenskega zavarovalnega pogodbenega prava. Poleg tega bo predlagani projekt pomenil dobrodošlo spodbudo za znanstveno in strokovno dejavnost na področju zavarovalnega prava kot pomembnega dela civilnega in gospodarskega prava, ta dejavnost pa je nujno potrebna za uporabo pravne ureditve v praksi. Glede na majhnost slovenskega gospodarskega in jezikovnega prostora je državno sofinanciranje nujno za izvedbo predlaganega raziskovalnega projekta.
Projekt bo imel pomen tudi za razvoj znanosti na področju zavarovalnega prava v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije, v katerih zakonska ureditev zavarovalne pogodbe prav tako temelji na jugoslovanskem Zakonu o obligacijskih razmerjih. V teh državah se zato pojavljajo podobni problemi in možne rešitve. Nekatera od teh vprašanj bomo lahko obravnavali že na mednarodni konferenci ob 40-letnii ZOR, ki jo organizira Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s pravnimi fakultetami iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Spoznanja bodo lahko relevantna tudi za morebitno bodočo nadgradnjo PEICL, ki bi upoštevala tudi izkušnje teh držav.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani projekt bo neposredno vplival na gospodarstvo in družbo preko uporabnosti njegovih rezultatov. Ti bodo uporabni na način, da bodo z raziskavo pridobljena znanja lahko služila kot strokovna izhodišča za pripravo reforme oz. modernizacije slovenskega zavarovalnega pogodbenega prava, njegovega približevanja sodobnim razvojnim trendom v primerjalnem pravu ter koherentni implementaciji prava EU, po drugi strani pa bodo objave v obliki člankov in monografij tudi v neposredno oporo praksi pri uporabi obstoječe zakonodaje ter iskanju odgovorov na odprta vprašanja kot tudi morebitne bodoče reformirane zakonodaje. Boljše, jasnejše in sodobnejše pravo zavarovalne pogodbe za družbo in gospodarstvo kot celoto pomeni boljšo podlago in večjo predvidljivost za sklepanje zavarovalnih poslov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
