Projekti / Programi
Pritok glasbenikov na Slovensko v dolgem 19. stoletju - njihov vpliv in integracija
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.08.00 |
Humanistika |
Muzikologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H320 |
Humanistične vede |
Muzikologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
Glasba 19. stoletja na Slovenskem, glasbene migracije, priseljeni glasbeniki
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Ozemlje današnje Slovenije je bilo v preteklosti prehodno geografsko območje, ki je bilo odprto različnim kulturnim in glasbenim migracijam. V 17. in 18. stoletju so glasbene spodbude na Slovensko prihajale predvsem iz sosednjih italijanskih dežel ter drugih močno italijaniziranih glasbenih središč Habsburške monarhije. Od sredine 18. stoletja so se na Slovensko začeli priseljevati usposobljeni cerkveni glasbeniki in instrumentalisti iz slovensko negovorečih področij, predvsem iz čeških dežel. Vse do razpada Avstro-ogrske monarhije so priseljeni glasbeniki na Slovenskem ključno krojili razvoj glasbene kulture, njihovim močnim vplivom pa smo na različnih nivojih priča še danes.
Tovrstni vplivi so bili še posebej izraženi na področju glasbenega šolstva, solističnega izvajanja, skladateljske dejavnosti in razvoja orkestralne igre. K nam so poleg znanja prinesli načine poučevanja, učne načrte in gradivo ter pomembna poznanstva s slavnimi glasbeniki. Vzgojili so prve slovenske glasbenike, izvajali novejši repertoar in poskrbeli za razvoj komorne glasbe na Slovenskem. Napisali in izvedli so številna dela za najrazličnejše zasedbe, izpod njihovih peres so nastali prvi učbeniki za violino, klavir, petje ter harmonijo. Poleg razvoja glasbenega šolstva, solističnega izvajanja ter skladateljske dejavnosti so ključno vplivali tudi na razvoj orkestrov na Slovenskem. Proti koncu 19. stoletja je bila namreč večina orkestrov v Ljubljani odvisna od glasbenikov vojaške godbe, ki je večinoma zaposlovala le diplomirane konservatoriste, torej tuje glasbenike. Ko je bil leta 1908 ustanovljen orkester prve Slovenske Filharmonije, je bila večina glasbenikov orkestra s Češkega.
V projektu bomo skušali poiskati razsežnosti priseljevanja glasbenikov na Slovensko, njihove razloge, ter ovrednotiti njihov prispevek k razvoju glasbe na Slovenskem v dolgem 19. stoletju. Osrednji in najbolj splošno uporaben del projekta bo podatkovna zbirka priseljenih glasbenikov, v katero bodo vpisani glasbeniki, ki so se med letoma 1794 in 1914 priselili na Slovensko. Na podlagi izsledkov podatkovne zbirke bodo izšle posamezne sintetične študije, vzporedno bodo skozi celoten projekt potekale še poglobljene specifične raziskave in izbrane študije. Podatkovna zbirka bo poleg možnosti preproste analize in grafičnega prikaza rezultatov dala vpogled v celotno delovanje posameznih priseljenih skladateljev na Slovenskem. Omogočila bo dostop do vseh znanih biografskih podatkov ter vpogled v glasbenikovo koncertno in skladateljsko dejavnost s številnimi digitaliziranimi in opisnimi viri. V okviru projekta bo izdelana razstava, na koncertu bodo izvedena nekatera glasbena dela, ki so jih priseljeni glasbeniki napisali na Slovenskem.
Zaradi različnih glasbenih tokov bodo raziskave po celotnem slovenskem prostoru dale celosten in zanimiv vpogled v razumevanje fenomena priseljevanj glasbenikov, ki so na Slovenskem skrojili glasbeno in kulturno podobo, ki smo ji priča še danes. Ker so glasbeni tokovi in vplivi na Slovensko prihajali iz najrazličnejših delov Evrope, bo takšna raziskava zanimiva tudi v širšem evropskem okviru. Razgrnjena bo mreža vplivov in migracij na zemljevidu Evrope, ki je na ta način v svojem kulturnem bistvu ostala povezana vse do današnjega časa. S tem bo raziskava sledila trenutnim ambicijam Evrope, ki si prizadeva za krepitev enotnosti na podlagi skupne kulturne dediščine. V ne tako daljni preteklosti so na evropskem umetniškem področju potekale intenzivne raziskave, ki so bile začasno prekinjene zaradi nacionalnih prebujanj in drugih geopolitičnih evolucij.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskave bodo na primeru priseljenih glasbenikov na Slovenskem med letoma 1794 in 1914 prvič prikazali zgodovinsko pomembnost njihovega prispevka k razvoju glasbe na Slovenskem, saj se prvi vplivnejši glasbeniki slovenskega rodu pojavijo šele na koncu 19. stoletja. Zaradi različnih glasbenih tokov bodo raziskave po celotnem slovenskem prostoru dale celosten in zanimiv vpogled v razumevanje fenomena priseljevanj glasbenikov, ki so na Slovenskem skrojili glasbeno in kulturno podobo, ki smo ji priča še danes. Ker so glasbeni tokovi in vplivi na Slovensko prihajali iz najrazličnejših delov Evrope, bo takšna raziskava zanimiva tudi v širšem evropskem okviru. Prost dostop in jezikovna razumljivost (angleški jezik) podatkovne zbirke projekta pa bosta mnogim tujim raziskovalcem omogočila vpogled v življenje in delovanje glasbenikov, ki so pustili sledi tudi v njihovem geografskem prostoru.
Novost med slovenskimi nacionalnimi muzikološkimi projekti bo obsežnejše vključevanje digitalne tehnologije in njenih orodij v metodologijo te raziskave, kar bi lahko pozitivno vplivalo na nadaljnje podobne raziskave. Poenostavilo bo analizo obsežnih podatkov, omogočilo slikovito predstavitev rezultatov (z računalniškimi orodji Power BI, gephi, mapbox idr.), kar bo zaradi razumljivosti zanimivo širšemu krogu ljudi. Eden najpomembnejših dejavnikov podatkovne zbirke je njena uporabnost, poenostavljeno vnašanje podatkov, povezovanje z drugimi evropskimi digitalnimi arhivi ter možnost rednega posodabljanja z novimi podatki. Ta podatkovna zbirka bo z manjšimi popravki pripravljena na vnašanje podatkov od prvega dne začetka projekta, z manjšimi prilagoditvami pa bi bila primerna tudi za prihodnje muzikološke projekte.
V najširšem smislu bodo rezultati raziskave ponudili nov pogled v evropske glasbene migracije v kulturno pomembnem obdobju evropske zgodovine.
Razgrnjena bo mreža vplivov in migracij na zemljevidu Evrope, ki je na ta način v svojem kulturnem bistvu ostala povezana vse do današnjega časa. S tem bo raziskava sledila trenutnim ambicijam Evrope, ki si prizadeva za krepitev enotnosti na podlagi skupne kulturne dediščine. V ne tako daljni preteklosti so na evropskem umetniškem področju potekale intenzivne raziskave, ki so bile začasno prekinjene zaradi nacionalnih prebujanj in drugih geopolitičnih evolucij.
Pomen za razvoj Slovenije
By demonstrating the existence of a large influx of musicians to Slovenia between 1794 and 1914, the historical importance of their contribution to musical development in this geographic area will be displayed for the first time. It must be noted that the first influential musicians of Slovene origin appeared only at the end of the nineteenth century. Because there have been influxes from various origins, this research across all Slovene territory will provide a comprehensive and interesting insight into the phenomenon of the immigrant musicians that tailored the musical and cultural image in Slovenia that is still evident today. Since these musical flows and impacts came from various parts of Europe, this research will also have relevance in the wider European context. Free access to the project database, which will be presented in English, will provide foreign researchers with insight into the life and activity of the musicians that left traces in their geographic area as well.
This research incorporates a new feature among Slovene national musicological projects: the extensive integration of digital technology and its tools into the research methodology, which could have a positive impact on further similar research. It will simplify the analysis of large-scale data and enable appealing graphical representations of results (using software such as Power BI, Gephi and Mapbox). Such graphical representations are more accessible to the general public and non-specialists, and will provide improved understanding and insight to all users. One of the most important factors of the database is its usability, simplified data entry, simple linking to other local and European archives, and potential for regular updates with new data. With minor adjustments, this database could serve as a model for similar future musicological projects as well. In a broader context, the research findings will offer new insights into the European musical migrations in this culturally important period of European history.
The network of influences and migrations will be elaborated on a map of Europe, which has remained connected in its cultural essence in this respect up to the present day. This research validates Europe’s current ambition to strengthen its unity based on a common cultural heritage. In a not-so-remote past, intensive exchanges in Europe’s art scene were widespread and they were only temporarily hampered by nationalist movements and other geopolitical evolutions.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
