Projekti / Programi
Politični in medijski populizem: "begunska kriza" v Sloveniji in Avstriji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
populizem, mediji, migracije, politika strahu, javno mnenje
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0366 |
Mirovni inštitut |
Ljubljana |
5498295000 |
3.572 |
Povzetek
Projekt preučuje povezavo med političnimi strankami, mediji in desničarskim populizmom na primeru t. i. »begunske krize« v letih 2015 in 2016 v dveh državah na osrednjem in severnem koncu balkanske poti, tj. Sloveniji in Avstriji. Zgodovinsko ozadje projekta je erozija »strankarske demokracije« in vzpon »populistične demokracije«, ki jo zaznamuje zaton klasičnega političnega vodenja in naraščanje ekstremističnih političnih sil, ki so uperjene proti »drugemu«. Večje število beguncev, ki so bežali v evropske države po balkanski poti iz vojnih in ekonomsko opustošenih območij predvsem na Bližnjem vzhodu, je spodbudilo vzpon populizma po vsej Evropi, vključno s Slovenijo in Avstrijo, ko so begunci vse bolj veljali za nevarne, kulturno deviantne in kot grožnja nacionalni varnosti in ideji države blaginje. Prišlo je do porasta »izključevalnega populizma«, ki izpostavlja kulturne in verske razlike kot razloge za izključevanje tistih, ki domnevno ne sodijo v »narod«.
V tem kontekstu raziskovalni projekt predlaga izvirno preučevanje »politično medijskega populizma«, kar utemeljuje na predhodnih raziskavah partnerjev pri projektu o medijskem in internetnem populizmu. Raziskava vključuje analizo: a) trendov v politiki in pravu in oblikovanje politik, b) trendov v medijih in novinarstvu, in c) mnenja javnosti o migracijah v primerjalni perspektivi. Projekt se osredotoča na analizo populistične produkcije »politike strahu«, ki obravnava afektivnost in čustvovanje ljudi oziroma ugotavlja, kako se pretvarja strah pred socialno in ekonomsko recesijo v jezo proti beguncem in migrantom. Dinamična povezava med političnimi strategijami in reprezentacijami medijev, t. i. »medijsko-politični paralelizem« je osrednjega pomena, tudi za ugotavljanje, kako se pravni, politični in novinarski okvirji odražajo v javnem mnenju.
Projekt prispeva k razvoju znanosti z oblikovanjem inovativnega pristopa k raziskavam »izključevalnega populizma«, ki združuje naslednje pristope: a) interdisciplinarnost b) občutljivost za razlike, c) spremljanje politik in uokvirjanje ter d) primerjalni epistemološki pristop, skupaj s pristopom mešanih metod. Z novim teoretičnim in empiričnim znanjem se pričakuje, da bo projekt vplival na raziskave na področju politologije in komunikologije, zlasti študije populizma, medijev in politike, čustev in politike, pa tudi bolj splošno, na študije demokracije in demokratičnih procesov vključevanja/izključevanja.
Pomen za razvoj znanosti
Javno mnenje se oblikuje pod vplivom političnih in medijskih diskurzov, praks in sprejetih politik, ki so v času »begunske krize« v Sloveniji in Avstriji vidno prevzeli elemente populizma. Za razumevanje značilnosti sodobnega populizma je pomembno analizirati logiko populističnega vzpona, kako se razvija na križiščih političnega in medijskega komuniciranja, kako »politika strahu« reproducira izključevanje v odnosu do »drugega« ter kaj to pomeni za demokratično vključevanje in participacijo. S poudarkom na »izključevalnem populizmu« v primerjalni perspektivi dveh držav članic EU bo ta projekt zapolnil vrzel v raziskavah, ki doslej niso upoštevale razmerja med populizmom in »politiko strahu« ter »politiko afektov« v kontekstu politične in medijske obravnave migracijskih procesov.
Projekt prispeva k razvoju znanosti z oblikovanjem inovativnega pristopa k raziskavam »izključevalnega populizma«, ki združuje naslednje pristope: a) interdisciplinarnost b) občutljivost za razlike, c) spremljanje politik in uokvirjanje ter d) primerjalni epistemološki pristop, skupaj s pristopom mešanih metod. Z novim teoretičnim in empiričnim znanjem se pričakuje, da bo projekt vplival na raziskave na področju politologije in komunikologije, zlasti študij populizma, medijev in politike, čustev in politike, pa tudi bolj splošno, na študije demokracije in demokratičnih družbenih procesov. Projekt obravnava probleme izključevanja v populističnih demokracijah in pokaže na pomembne izzive povečane raznolikosti, s katerimi se srečujejo sodobne družbe in v tem naslavlja ne zgolj pomembne znanstvene, ampak tudi družbene in politične izzive. Rezultati projekta, novi teoretični pristopi in zbrani podatki bodo podlaga za nadaljnje raziskave, javno razpravo in tudi za oblikovanje politik.
Pomen za razvoj Slovenije
Public opinion is formed under the influence of political and media discourses, practices and the policies adopted, which in the time of the “refugee crisis” in Slovenia and Austria have taken a visible populist turn. To understand the features of contemporary populism it is important to analyse the logic of the populist upsurge, how it develops at the intersections of political and media fields and how the “politics of fear” has an impact on “othering” and exclusion as well as on what it means for democratic inclusion and participation. Focusing on “exclusionary populism” in a comparative perspective of two EU states this project will fill in the gap in research that so far has not considered the relation of populism to “politics of fear” and “politics of affect” in the context of political and media framing of migration.
The project contributes to the development of science by devising an innovative approach to research “exclusionary populism” combining a) interdisciplinary b) scale-sensitive, c) policy tracing and framing and d) comparative epistemological approach, together with mixed methods approach. By bringing new theoretical and empirical knowledge the project is expected to impact research in the fields of political science and communication science, in particular studies on populism, media and politics, emotion and politics, but also more generally, on studies of democracy and democratic inclusion. Also, the project is of high social and political relevance addressing problems of exclusion in populist democracies, pointing to important challenges of increased diversity contemporary societies are facing. The project results, the new theoretical approaches and the data collected will represent the basis further research, public debate and also for policy making.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
