Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
tujerodne drevesne vrste, ameriška duglazija, obnova gozda, gojenje gozdov, gozdni reprodukcijski material, lastnosti lesa, podnebne spremembe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (37)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29881  Tomaž Adamič    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  32 
2.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  273 
3.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  492 
4.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2018 - 2021  722 
5.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  286 
6.  02937  dr. Katarina Čufar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  936 
7.  52663  Rok Damjanić    Tehnični sodelavec  2020 - 2021  130 
8.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  606 
9.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  698 
10.  52869  Natalija Dovč    Tehnični sodelavec  2020 - 2021 
11.  34320  dr. Gal Fidej  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  75 
12.  32936  Samo Grbec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  14 
13.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  456 
14.  30165  dr. Tine Hauptman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  198 
15.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2018 - 2021 
16.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  1.197 
17.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  95 
18.  07948  dr. Dušan Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2021  669 
19.  02491  dr. Maja Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  564 
20.  33222  dr. Andreja Kavčič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  1.030 
21.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  1.297 
22.  37425  dr. Davor Kržišnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  156 
23.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  768 
24.  28503  dr. Boštjan Lesar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  412 
25.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  354 
26.  24268  dr. Tanja Mrak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  118 
27.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2018 - 2021  213 
28.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  1.087 
29.  13256  Roman Pavlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  86 
30.  25448  dr. Barbara Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  819 
31.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  107 
32.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  217 
33.  31877  dr. Nataša Šibanc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  72 
34.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  29 
35.  38188  dr. Tina Unuk Nahberger  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  42 
36.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  384 
37.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  180 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.778 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
V prihodnjih letih bo treba v Sloveniji obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Pri izboru drevesnih vrst, ki bodo lahko uspevale in dolgoročno izpolnjevale vse funkcije, bo treba upoštevati njihovo rastiščno primernost in ekološko sprejemljivost, donosnost, razpoložljivost in dobavljivost gozdnega reprodukcijskega materiala ter način in stroške obnove in nege. Podnebne spremembe in vse pogostejše naravne motnje bodo povzročile umikanje nekaterih drevesnih vrst z določenih rastišč ali celo spremembe njihovih arealov (primer tega je navadna smreka), obstaja tudi možnost pojava novih, pri nas do sedaj neznanih bolezni in škodljivcev, ki bi lahko ogrozile tudi katero od naših drevesnih vrst. V naštetih primerih bo te vrste potrebno nadomestiti z odpornejšimi, po možnosti domačimi drevesnimi vrstami in njihovimi proveniencami. Vendar pa ni nobenega zagotovila, da bo sicer širok nabor domačih drevesnih vrst, ki bi izpolnjeval vse naštete zahteve, dolgoročno zadostoval za doseganje vseh ciljev. Zato je pri izbiri ustreznih drevesnih vrst strateško smiselno pripravljati tudi rezervne ali nadomestne rešitve, ki bi jih v določenih primerih lahko predstavljale tudi tujerodne drevesne vrste (TDV). Ob gojenju zaradi lesnoproizvodnega potenciala in donosnosti bi bila lahko pomembna tudi njihova morebitna dobra sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe ter boljša odpornost proti biotskim in abiotskim dejavnikom. V Sloveniji smo tujerodne drevesne vrste v gozdovih tako kot drugje po Evropi v večjem obsegu začeli saditi ob koncu 19. stoletja. Poleg robinije največje deleže v lesni zalogi danes predstavljajo zeleni bor, navadna ameriška duglazija in rdeči hrast. V zadnjih desetletjih se je uporaba tujerodnih drevesnih vrst ob sonaravnih usmeritvah močno zmanjšala in do danes skoraj zastala. Vendar pa odločitve o morebitni postopni povečani uporabi tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko nadomestile vsaj majhen delež izpadlih domačih vrst ali povečale donosnost gozdov, niso brez nevarnosti za naravno okolje, saj lahko povzročijo neželene učinke na avtohtono vegetacijo, poslabšujejo rastiščne razmere, izrivati lahko začnejo domače vrste ali celo postanejo invazivne. Nevarnost pri prihodnjem gojenju je lahko tudi njihova slaba prilagoditvena sposobnost, zaradi katere bi bili nasadi ali sestoji neuspešni in ne bi izpolnili niti ekonomskih pričakovanj. Postopno uvajanje ali povečevanje intenzivnosti gojenja TDV zato lahko temelji samo na rezultatih dolgoletnega in temeljitega preizkušanja. V Sloveniji žal nimamo veliko novejših raziskav niti praktičnih izkušenj, na osnovi katerih bi ob začetkih zdajšnje obnove lahko znanstveno utemeljeno priporočili uporabo določene TDV ter načine in obseg njenega gojenja. Nabor tujerodnih drevesnih vrst, ki smo jih do sedaj zasajali ali preizkušali, je omejen, za analizo primernih objektov ni veliko in večina obstoječih nasadov in provenienčnih poskusov s TDV se bliža sečni zrelosti. Zato je zdaj zadnji čas, da jih analiziramo, ovrednotimo njihovo prilagoditveno sposobnost in gospodarsko uspešnost, zberemo izkušnje in ugotovimo, katere od njih bi lahko v primeru potrebe v prihodnosti brez resnih nevarnosti za naravno okolje intenzivneje uporabljali. Nekatere TDV v Sloveniji že jasno kažejo veliko prilagodljivost na zaostrene razmere (npr. odpornost ameriške duglazije proti žledu, suši in podlubnikom marsikje, kjer je bila navadna smreka močno prizadeta), ne vplivajo negativno na okolje in imajo velik potencial za izpolnjevanje več funkcij, tudi donosnosti, ki jo želijo lastniki. Ameriška duglazija je tako ena redkih tujerodnih drevesnih vrst, ki jo pri nas gojimo že dovolj dolgo in z dovolj dobrimi izkušnjami, da bi njen potencial in morebitna tveganja lahko celovito ovrednotili in jo morda lahko začeli gojiti v nekoliko večjem obsegu kot do sedaj. Zato bo v projektu največ pozornosti posvečene tej vrsti. Poleg nje bi bilo v prihodnje nujno celovito preučiti še nekaj najpogostejši
Pomen za razvoj znanosti
Prispevek k razvoju znanosti bo potekal skozi analize uspešnosti dosedanjega gojenja TDV in njihovega morebitnega vpliva na okolje, skozi analizo provenienčnih nasadov ter skozi razvoj in uporabo molekularnih metod za identifikacijo provenienc ameriške duglazije. Prispevek k razvoju znanosti bodo tudi testiranja lastnosti lesa s poudarkom na odpornosti različnih in do sedaj malo poznanih TDV ter študij ekologije pomlajevanja TDV. Projekt bo prispeval k razvoju gozdarske in lesarske stroke in sicer najprej s spodbuditvijo strokovne razprave o tujerodnih drevesnih vrstah, ki je v zadnjih desetletjih zaradi vrste razlogov skoraj ni bilo. Predlagan bo nabor tujerodnih drevesnih vrst in njihovih provenienc, ki bi jih v Sloveniji lahko začeti gojiti v nekoliko večjem obsegu ali začeli intenzivneje preizkušati. Oblikovana bodo jasna in za javno gozdarsko službo neposredno uporabna navodila za izbiro provenienc in smernice za prilagojene sisteme pridobivanja, dodelave, shranjevanja, testiranja in uporabe GRM ameriške duglazije in po potrebi drugih TDV. Rezultati bodo uporabni za osnovanje in nego nasadov ali skupin tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji z največjim poudarkom na ameriški duglaziji. V Sloveniji po letu 1990 praktično nismo več snovali nasadov tujerodnih drevesnih vrst. Zato je snovanje poskusnih nasadov zelo pomemben cilj, saj bomo le tako lahko prišli do uporabnih in v domačih razmerah preizkušenih rešitev in izkušenj, ki jih nujno potrebujemo tudi na zalogo. V sklopu projekta bomo osnovali najmanj dva poskusna nasada, enega v Univerzitetnih gozdovih na Vrhniki in drugega v Pahernikovih gozdovih na Pohorju. Nasada bosta med drugim služila za izobraževanje študentov, gozdarskih strokovnjakov in lastnikov gozdov. V sklopu projekta bomo pridobili nova znanja, ki jih bomo neposredno vključili v izobraževalni proces. Ugotovitve po posameznih DS bodo tudi prispevek k osnovnim informacijam in podatkom, potrebnim za izvedbo nalog v ostalih DS.
Pomen za razvoj Slovenije
Z rezultati projekta in prenosom znanja bomo prispevali k večji dolgoročni stabilnosti in prilagodljivosti slovenskih gozdov v smislu izpolnjevanja vseh njihovih funkcij od gospodarskih do ekoloških in socialnih. Nazadovanje navadne smreke v nižinah in sredogorju zaradi okoljskih sprememb postaja neizbežno in zaradi spreminjanja podnebja in objedanja s strani velikih rastlinojedov je vse zahtevnejše tudi gojenje navadne jelke. V prihodnosti pričakujemo še vedno veliko povpraševanje po lesu iglavcev, ki ga z domačimi vrstami ne bo mogoče zadovoljiti v celoti in to vrzel bi lahko deloma zapolnile TDV. Uporaba TDV bo lahko povečala neposredno vrednost gozdov za lastnike tako zaradi večje vrednosti lesa kot skozi registracijo novih semenskih objektov, ki bi v prihodnosti lastniku lahko pomenili možnosti za dodatni dohodek. Vzgoja in prodaja sadik TDV bosta na račun višje cene takšnih sadik in povečanega skupnega obsega uporabe sadik gozdnega drevja lahko povečala konkurenčno prednost in dohodek gozdnih drevesničarjev. Rezultati projekta bodo imeli neposredne učinke na lesnopredelovalno industrijo, ki bo soočena z velikim pomanjkanjem surovine, ki ga v kratkem času ne bo mogoče nadomestiti. Projekt bo nakazal, katere TDV so lahko smiselna zamenjava za domače iglavce in katere bi jih po kakovosti morda lahko celo presegle. Projekt bo pokazal, na katerih rastiščih in na kakšen način jih pospeševati, da bi osnovali zdrave, proti ujmam odporne, prilagodljive in okrevanja sposobne gozdove. Rezultati projekta bodo pomembni za vzpostavitev pogojev za možnost uporabe TDV v slovenskem gozdarstvu (strokovnih osnov za spremembo predpisov, pregled izvora izbranih nasadov duglazije v Sloveniji, priprava protokolov in specializiranega dela Semenarskega praktikuma za neposredno uporabo v praksi).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, 2020
Zgodovina ogledov
Priljubljeno