Projekti / Programi
Divjad v naseljih, na cestah in drugih nelovnih površinah: težave, izzivi in rešitve
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Divjad v naseljih, urbani ekosistemi, nelovne površine, konflikti, srnjad, divji prašič, lisica, kuna belica, jazbec, nutrija, past, protokol
Raziskovalci (13)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
32682 |
dr. Katja Adam |
Biologija |
Raziskovalec |
2018 |
103 |
2. |
24375 |
dr. Elena Bužan |
Biologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
365 |
3. |
35362 |
dr. Katarina Flajšman |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
186 |
4. |
39097 |
Jernej Javornik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2018 - 2020 |
42 |
5. |
22515 |
dr. Klemen Jerina |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
449 |
6. |
17424 |
Franc Kljun |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2020 |
55 |
7. |
06960 |
dr. Ivan Kos |
Biologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
561 |
8. |
11595 |
dr. Tomislav Levanič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
614 |
9. |
27528 |
dr. Martina Lužnik |
Biologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
79 |
10. |
18112 |
dr. Boštjan Pokorny |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2018 - 2020 |
886 |
11. |
18628 |
dr. Hubert Potočnik |
Biologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
285 |
12. |
13962 |
dr. Andrej Šorgo |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
763 |
13. |
18465 |
dr. Natalija Špeh |
Geografija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
207 |
Organizacije (5)
Povzetek
Intenzivna urbanizacija, tj. prostorsko širjenje naselij, industrijskih območij, prometnic in drugih infrastrukturnih objektov, povzroča večanje obsega urbane in pol-urbane krajine in s tem zmanjševanje ter drobljenje tradicionalnih habitatov prostoživečih živali. Zaradi sočasnega zaraščanja kmetijske krajine se povečuje kontaktna cona med urbanimi območji in naravnimi habitati prostoživečih živali. Posledično številne živalske vrste (tudi divjadi) vedno pogosteje živijo v naseljih in drugih antropogeno spremenjenih habitatih, zato so vedno pogostejše interakcije prostoživečih živali z ljudmi, kar pogosto povzroča nastanek različnih konfliktnih situacij. V urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah je upravljanje s populacijami divjadi (tj. izvajanje lova) močno oteženo oz. celo onemogočeno bodisi zaradi zakonskih omejitev bodisi zaradi pričakovanih negativnih odzivov javnosti oz. trenutno premajhne družbene sprejemljivosti nekaterih upravljavskih ukrepov. Proučevanje vrst divjadi, konfliktov z njimi, možnosti zmanjševanja le-teh in upravljanja s populacijami v naseljih ter drugih nelovnih površinah je še posebej pomembno, saj v primeru nastanka škod na nelovnih površinah odgovarja država kot lastnica divjadi, ki pa nima izdelanih uradnih protokolov oz. navodil za ukrepanje v primeru pojava divjadi v naseljih, na cestah in drugih nelovnih površinah, kjer lahko divjad v specifičnih situacijah predstavlja nevarnost za ljudi in premoženje.
Vrste divjadi, ki so glede na pojavljanje v naseljih in drugih nelovnih površinah ter na pričakovane konflikte predmet predlagane raziskave, so: (i) prostoživeči parkljarji: divji prašič (Sus scrofa) in evropska srna/srnjad (Capreolus capreolus), v omejenem obsegu tudi navadni jelen/jelenjad (Cervus elaphus) in damjak (Dama dama); (ii) male zveri: lisica (Vulpes vulpes), jazbec (Meles meles) in kuna belica (Martes foina); (iii) domorodni glodavci in lagomorfi: navadni polh (Glis glis) in poljski zajec (Lepus europeus); (iv) invazivna tujerodna vrsta: nutrija (Myocastor coypus). Konkretni izzivi oz. rešitve, ki jih želimo dobiti z izvedbo predlaganega projekta, so: (a) povečanje cestno-prometne varnosti (zmanjšanje tveganja za trke s parkljarji na ne-ograjenih cestah, zmanjšanje zahajanja na avtoceste, vzpostavitev protokola ravnanja v primeru pojavljanja divjadi znotraj avtocestnega koridorja); (b) zmanjšanje drugih škodnih dogodkov na nelovnih površinah; (c) spoznavanje bioloških in ekoloških značilnosti (npr. prostorsko vedenje, razmnoževalni potencial, prehrana) izbranih vrst divjadi v urbanem okolju v primerjavi z naravnimi habitati; (d) vzpostavitev primernega družbenega okolja in preizkus ukrepov za izločitev nutrije kot invazivne tujerodne vrste iz okolja. Za vse ciljne vrste želimo tudi pripraviti protokole za ravnanje v primeru njihovega pojavljanja, ki bi imelo za posledico nastanek večjih konfliktnih dogodkov oz. škod, v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah (npr. vzpostavitev t. i. intervencijskih skupin, možnost odlova posameznih osebkov z najbolj primernimi sredstvi), v primeru odvzetih osebkov pa tudi izvesti molekularno-genetske analize, ki bodo omogočile določitev meta-populacijske strukture urbanih populacij in njihovih kontaktnih con s populacijami iz naravnega okolja.
Osnovni cilji projekta so (skladno z navedenimi cilji so oblikovani tudi delovni svežnji):
(1) Identificirati in katalogizirati realne in zaznane probleme, ki jih divjad povzroča na nelovnih površinah v Sloveniji, in sicer s/z: (i) preučitvijo v preteklosti zabeleženih konfliktov med človekom in divjadjo v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah, tj. z analizo različnih podatkovnih baz in objav v sredstvih javnega obveščanja; (ii) vzpostavitvijo on-line dostopne platforme za vnos in beleženje vseh konfliktnih dogodkov med divjadjo in ljudmi v mestih ter na drugih nelovnih površinah.
(2) Pripraviti pregled problematike, povezane s prisotnostjo in upravljanjem divjadi v urbanem okol
Pomen za razvoj znanosti
Naraščanje prisotnosti in številčnosti divjadi v naseljih je novodoben pojav. Divjad se je v večjem številu v urbanem okolju začela pojavljati šele v zadnjih desetletjih, zato tudi v svetovnem merilu manjka znanj o bioloških značilnostih vrst znotraj mest, o njihovi vlogi in vplivih, medvrstnih odnosih, populacijski dinamiki in sposobnosti širjenja, o prehajanju v ne-urbano okolje ter stikih z ne-urbanimi populacijami. Manjka tudi širša družbena razprava oz. konsenz, kaj si z vrstami divjadi v urbanem okolju sploh želimo, zaradi česar s populacijami trenutno ni možno ustrezno upravljati. Na voljo tudi ni informacij, ki bi pomagale razumeti vzroke za naraščajočo populacijsko dinamiko različnih vrst divjadi v urbanem okolju in za neželene interakcije z ljudmi, zaradi česar je trenutno reševanje problematike prisotnosti divjadi v urbanem okolju praviloma intuitivno in ni podprto z ustreznimi znanstvenimi dognanji. Premalo tudi vemo o primernosti in učinkovitosti posameznih ukrepov za zmanjšanje števila konfliktnih dogodkov, pa tudi o primernih ukrepih, s katerimi bi lahko (v primeru potrebe) številčnost posameznih vrst divjadi v urbanem okolju zmanjšali.
V slovenskem prostoru do sedaj ni bilo opravljene še nobene znanstvene raziskave o divjadi v urbanem okolju, zato bomo z izvedbo projekta nedvomno pridobili popolnoma nova znanja o divjadi v urbanem okolju v slovenskem, a tudi širšem evropskem prostoru. Poleg novih uporabnih znanj, pomembnih za neposreden prenos h končnim uporabnikom in posledično za razvoj stroke (za podrobnosti glej poglavje 21.3), bodo z izvedbo projekta z veliko verjetnostjo dobljena nova znanstvena spoznanja o: bioloških značilnostih (npr. prehrana, razmnoževalni potencial, prostorsko vedenje) izbranih vrst divjadi v urbanem okolju; genetski strukturiranosti (urbanih) populacij; odnosu prebivalcev do pojavljanja različnih vrst divjadi v urbanem okolju in o družbeni sprejemljivosti različnih upravljavskih ukrepov; učinkovitosti in primernosti nekaterih metod za odlov posameznih vrst divjadi v urbanem okolju; dejavnikih, ki vplivajo na verjetnost za nastanek trka s prostoživečimi parkljarji na prometnicah ter o učinkovitosti različnih odvračalnih ukrepov za zmanjšanje števila trkov oz. za preprečevanje zahajanja divjadi na avtoceste; možnostih uporabe sodobnih analitskih tehnik (npr. določanje izotopskih razmerij, molekularno-genetske analize) za spoznavanje bioloških značilnosti vrst. Za navedene vsebine je predvidena priprava vsaj sedmih izvirnih znanstvenih člankov; zaradi aktualnosti tematike pričakujemo, da bodo imela navedena dela veliko mednarodno odmevnost, tj. indeks citiranosti.
Verjetnost novih znanstvenih odkritij in ustvarjanja pogojev za uvedbo ustreznih upravljavskih praks je zelo realna tudi zaradi: (i) že vzpostavljenega odličnega sodelovanja članov projektne skupine s končnimi uporabniki (resorno ministrstvo, načrtovalci upravljavskih ukrepov, upravljavci prometne infrastrukture, lovci), kar zagotavlja izvedljivost izvedbe projekta in prenos projektnih ugotovitev oz. njihovo implementacijo v vsakdanjo prakso, tj. v proces upravljanja s populacijami divjadi; (ii) uporabe nekaterih sodobnih raziskovalnih metod, ki v primeru prostoživečih živali v urbanem okolju v srednjeevropskem prostoru niso bile pogosto uporabljene (npr. genetika, določanje prehranskih značilnosti z izotopskimi analizami, določanje razmnoževalnega potenciala vrst s pregledom rodil); (iii) integracijskega in interdisciplinarnega pristopa, tj. vključitve in povezovanja znanja ter izkušenj domačih raziskovalcev s kar petih raziskovalnih institucij, ki so v slovenskem prostoru vodilne na področju raziskav divjadi. Interdisciplinarnost skupine, ki zagotavlja prepletanje številnih znanj z različnih področij biotehniških, naravoslovnih in družboslovnih ved, zagotavlja komplementaren pristop in s tem močno sinergistično oplemenitenje zbranih podatkov.
Za razvoj domače znanosti in stroke je pomembno, da bodo v izvedbo proje
Pomen za razvoj Slovenije
Izvedba projekta je pomembna za širšo družbo zlasti v smislu ustvarjanja predpogojev za sobivanje med ljudmi in prostoživečimi živalmi ter posledično za varovanje naravne dediščine. Za ohranjanje biotske raznolikosti kot enega najpomembnejših elementov ohranjanja naravne dediščine je namreč pomembno strokovno, na znanstvenih spoznanjih temelječe upravljanje populacij prostoživečih živali, za katerega je predpogoj ustrezno poznavanje biologije vrst, njihovih ekosistemskih vlog in interakcij z drugimi vrstami, vključno z ljudmi. Zaradi pridobitve številnih novih podatkov in znanj o prostoživečih živalih (divjadi) v urbanem okolju in njihovem vplivu bo realizacija projekta bistveno doprinesla k varstvu biotske raznolikosti v mestih. Izvedba projekta bo omogočila sprejemanje ustreznih upravljavskih odločitev, vključno s tistimi za zmanjšanje števila in obsega konfliktnih dogodkov, za katere lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnje še stopnjevali zaradi povečevanja kontaktnih con med urbanim okoljem in naravnimi habitati ter posledično vedno pogostejše prisotnosti divjadi v urbanem okolju. Zaradi navedenih učinkov je izvedba projekta v interesu države kot lastnice divjadi, pa tudi pooblaščenih načrtovalcev (Zavod za gozdove Slovenije) in izvajalcev lovskoupravljavskih ukrepov (lovska organizacija na vseh nivojih) ter drugih končnih uporabnikov (npr. upravljavci s cestami in lokalne skupnosti); vsem navedenim lahko namreč otežena možnost oz. celo nezmožnost upravljanja z divjadjo v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah dolgoročno povzroča obilo težav in preglavic, pa tudi preusmerja aktivnosti v izzive, ki sicer niso prioriteta v njihovem delovanju. Pomen izvedbe projekta v predlagani obliki dokazujejo tudi pisma podpori projektu, ki so jih podpisali predstavniki več končnih uporabnikov (pisma so v prilogi k tej prijavi).
Velik pomen projekta za državno upravo izkazuje že dejstvo, da ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), kot resorno ministrstvo za divjad in upravljanje s populacijami, izmed nabora različnih idej prepoznalo kot projekt, ki ga je vredno financirati v sklopu pričujočega CRP programa. Na ministrstvu se namreč vedno pogosteje srečujejo z vprašanji, kaj storiti, če/ko se različne vrste divjadi začno pogosteje pojavljati v urbanem okolju (in na drugih nelovnih površinah), kjer prihaja do vedno pogostejših konfliktov. Izvedba projekta, ki je primarno usmerjen v zmanjšanje konfliktnih oz. škodnih dogodkov v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah, bo imela blagodejen učinek tudi na proračun Republike Slovenije, saj je država kot lastnica divjadi odgovorna za nastanek škod po divjadi na nelovnih površinah (odškodnine izplačuje prav MKGP). Pridobljene ugotovitve pa bodo v pomoč tudi vsem inštitucijam, ki so (ne)posredno vpletene v reševanje konfliktov zaradi pojavljanja divjadi v urbanih predelih (lovci, policija, gasilci, različne inšpekcijske službe, veterinarji, upravljavci cest, lokalne skupnosti itd.), pa tudi vsem prebivalcem mest.
Pomemben neposreden pomen za gospodarstvo ima del projekta, ki je usmerjen v zmanjšanje števila konfliktnih dogodkov na prometnicah. Dobljeni rezultati bodo namreč zagotavljali razvoj metod in sredstev (odvračal) za zmanjšanje števila trkov z divjadjo. Možnost razvoja, proizvodnje in prodaje primernih odvračal (npr. zvočnih, svetlobnih) in morebitne proizvodnje pasti za različne vrste divjadi je v interesu potencialnih slovenskih proizvajalcev le-teh in jim vsaj kratkoročno lahko zagotavlja odprtje novih delovnih mest, pri čemer se odpira tudi možnost vključitve raziskovalcev v razvojni proces.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo