Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Divjad v naseljih, na cestah in drugih nelovnih površinah: težave, izzivi in rešitve

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Divjad v naseljih, urbani ekosistemi, nelovne površine, konflikti, srnjad, divji prašič, lisica, kuna belica, jazbec, nutrija, past, protokol
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  32682  dr. Katja Adam  Biologija  Raziskovalec  2018  107 
2.  24375  dr. Elena Bužan  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2020  370 
3.  35362  dr. Katarina Flajšman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  188 
4.  39097  Jernej Javornik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  49 
5.  22515  dr. Klemen Jerina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  450 
6.  17424  Franc Kljun    Tehnični sodelavec  2018 - 2020  58 
7.  06960  dr. Ivan Kos  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2020  562 
8.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  618 
9.  27528  dr. Martina Lužnik  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2020  81 
10.  18112  dr. Boštjan Pokorny  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2018 - 2020  891 
11.  18628  dr. Hubert Potočnik  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2020  292 
12.  13962  dr. Andrej Šorgo  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2018 - 2020  771 
13.  18465  dr. Natalija Špeh  Geografija  Raziskovalec  2018 - 2020  215 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.307 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  67.299 
3.  2547  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko  Maribor  5089638051  18.167 
4.  2790  Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije  Koper  1810014009  17.914 
5.  2872  Fakulteta za varstvo okolja  Velenje  2257092  3.463 
Povzetek
Intenzivna urbanizacija, tj. prostorsko širjenje naselij, industrijskih območij, prometnic in drugih infrastrukturnih objektov, povzroča večanje obsega urbane in pol-urbane krajine in s tem zmanjševanje ter drobljenje tradicionalnih habitatov prostoživečih živali. Zaradi sočasnega zaraščanja kmetijske krajine se povečuje kontaktna cona med urbanimi območji in naravnimi habitati prostoživečih živali. Posledično številne živalske vrste (tudi divjadi) vedno pogosteje živijo v naseljih in drugih antropogeno spremenjenih habitatih, zato so vedno pogostejše interakcije prostoživečih živali z ljudmi, kar pogosto povzroča nastanek različnih konfliktnih situacij. V urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah je upravljanje s populacijami divjadi (tj. izvajanje lova) močno oteženo oz. celo onemogočeno bodisi zaradi zakonskih omejitev bodisi zaradi pričakovanih negativnih odzivov javnosti oz. trenutno premajhne družbene sprejemljivosti nekaterih upravljavskih ukrepov. Proučevanje vrst divjadi, konfliktov z njimi, možnosti zmanjševanja le-teh in upravljanja s populacijami v naseljih ter drugih nelovnih površinah je še posebej pomembno, saj v primeru nastanka škod na nelovnih površinah odgovarja država kot lastnica divjadi, ki pa nima izdelanih uradnih protokolov oz. navodil za ukrepanje v primeru pojava divjadi v naseljih, na cestah in drugih nelovnih površinah, kjer lahko divjad v specifičnih situacijah predstavlja nevarnost za ljudi in premoženje. Vrste divjadi, ki so glede na pojavljanje v naseljih in drugih nelovnih površinah ter na pričakovane konflikte predmet predlagane raziskave, so: (i) prostoživeči parkljarji: divji prašič (Sus scrofa) in evropska srna/srnjad (Capreolus capreolus), v omejenem obsegu tudi navadni jelen/jelenjad (Cervus elaphus) in damjak (Dama dama); (ii) male zveri: lisica (Vulpes vulpes), jazbec (Meles meles) in kuna belica (Martes foina); (iii) domorodni glodavci in lagomorfi: navadni polh (Glis glis) in poljski zajec (Lepus europeus); (iv) invazivna tujerodna vrsta: nutrija (Myocastor coypus). Konkretni izzivi oz. rešitve, ki jih želimo dobiti z izvedbo predlaganega projekta, so: (a) povečanje cestno-prometne varnosti (zmanjšanje tveganja za trke s parkljarji na ne-ograjenih cestah, zmanjšanje zahajanja na avtoceste, vzpostavitev protokola ravnanja v primeru pojavljanja divjadi znotraj avtocestnega koridorja); (b) zmanjšanje drugih škodnih dogodkov na nelovnih površinah; (c) spoznavanje bioloških in ekoloških značilnosti (npr. prostorsko vedenje, razmnoževalni potencial, prehrana) izbranih vrst divjadi v urbanem okolju v primerjavi z naravnimi habitati; (d) vzpostavitev primernega družbenega okolja in preizkus ukrepov za izločitev nutrije kot invazivne tujerodne vrste iz okolja. Za vse ciljne vrste želimo tudi pripraviti protokole za ravnanje v primeru njihovega pojavljanja, ki bi imelo za posledico nastanek večjih konfliktnih dogodkov oz. škod, v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah (npr. vzpostavitev t. i. intervencijskih skupin, možnost odlova posameznih osebkov z najbolj primernimi sredstvi), v primeru odvzetih osebkov pa tudi izvesti molekularno-genetske analize, ki bodo omogočile določitev meta-populacijske strukture urbanih populacij in njihovih kontaktnih con s populacijami iz naravnega okolja. Osnovni cilji projekta so (skladno z navedenimi cilji so oblikovani tudi delovni svežnji): (1) Identificirati in katalogizirati realne in zaznane probleme, ki jih divjad povzroča na nelovnih površinah v Sloveniji, in sicer s/z: (i) preučitvijo v preteklosti zabeleženih konfliktov med človekom in divjadjo v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah, tj. z analizo različnih podatkovnih baz in objav v sredstvih javnega obveščanja; (ii) vzpostavitvijo on-line dostopne platforme za vnos in beleženje vseh konfliktnih dogodkov med divjadjo in ljudmi v mestih ter na drugih nelovnih površinah. (2) Pripraviti pregled problematike, povezane s prisotnostjo in upravljanjem divjadi v urbanem okol
Pomen za razvoj znanosti
Naraščanje prisotnosti in številčnosti divjadi v naseljih je novodoben pojav. Divjad se je v večjem številu v urbanem okolju začela pojavljati šele v zadnjih desetletjih, zato tudi v svetovnem merilu manjka znanj o bioloških značilnostih vrst znotraj mest, o njihovi vlogi in vplivih, medvrstnih odnosih, populacijski dinamiki in sposobnosti širjenja, o prehajanju v ne-urbano okolje ter stikih z ne-urbanimi populacijami. Manjka tudi širša družbena razprava oz. konsenz, kaj si z vrstami divjadi v urbanem okolju sploh želimo, zaradi česar s populacijami trenutno ni možno ustrezno upravljati. Na voljo tudi ni informacij, ki bi pomagale razumeti vzroke za naraščajočo populacijsko dinamiko različnih vrst divjadi v urbanem okolju in za neželene interakcije z ljudmi, zaradi česar je trenutno reševanje problematike prisotnosti divjadi v urbanem okolju praviloma intuitivno in ni podprto z ustreznimi znanstvenimi dognanji. Premalo tudi vemo o primernosti in učinkovitosti posameznih ukrepov za zmanjšanje števila konfliktnih dogodkov, pa tudi o primernih ukrepih, s katerimi bi lahko (v primeru potrebe) številčnost posameznih vrst divjadi v urbanem okolju zmanjšali. V slovenskem prostoru do sedaj ni bilo opravljene še nobene znanstvene raziskave o divjadi v urbanem okolju, zato bomo z izvedbo projekta nedvomno pridobili popolnoma nova znanja o divjadi v urbanem okolju v slovenskem, a tudi širšem evropskem prostoru. Poleg novih uporabnih znanj, pomembnih za neposreden prenos h končnim uporabnikom in posledično za razvoj stroke (za podrobnosti glej poglavje 21.3), bodo z izvedbo projekta z veliko verjetnostjo dobljena nova znanstvena spoznanja o: bioloških značilnostih (npr. prehrana, razmnoževalni potencial, prostorsko vedenje) izbranih vrst divjadi v urbanem okolju; genetski strukturiranosti (urbanih) populacij; odnosu prebivalcev do pojavljanja različnih vrst divjadi v urbanem okolju in o družbeni sprejemljivosti različnih upravljavskih ukrepov; učinkovitosti in primernosti nekaterih metod za odlov posameznih vrst divjadi v urbanem okolju; dejavnikih, ki vplivajo na verjetnost za nastanek trka s prostoživečimi parkljarji na prometnicah ter o učinkovitosti različnih odvračalnih ukrepov za zmanjšanje števila trkov oz. za preprečevanje zahajanja divjadi na avtoceste; možnostih uporabe sodobnih analitskih tehnik (npr. določanje izotopskih razmerij, molekularno-genetske analize) za spoznavanje bioloških značilnosti vrst. Za navedene vsebine je predvidena priprava vsaj sedmih izvirnih znanstvenih člankov; zaradi aktualnosti tematike pričakujemo, da bodo imela navedena dela veliko mednarodno odmevnost, tj. indeks citiranosti.    Verjetnost novih znanstvenih odkritij in ustvarjanja pogojev za uvedbo ustreznih upravljavskih praks je zelo realna tudi zaradi: (i) že vzpostavljenega odličnega sodelovanja članov projektne skupine s končnimi uporabniki (resorno ministrstvo, načrtovalci upravljavskih ukrepov, upravljavci prometne infrastrukture, lovci), kar zagotavlja izvedljivost izvedbe projekta in prenos projektnih ugotovitev oz. njihovo implementacijo v vsakdanjo prakso, tj. v proces upravljanja s populacijami divjadi; (ii) uporabe nekaterih sodobnih raziskovalnih metod, ki v primeru prostoživečih živali v urbanem okolju v srednjeevropskem prostoru niso bile pogosto uporabljene (npr. genetika, določanje prehranskih značilnosti z izotopskimi analizami, določanje razmnoževalnega potenciala vrst s pregledom rodil); (iii) integracijskega in interdisciplinarnega pristopa, tj. vključitve in povezovanja znanja ter izkušenj domačih raziskovalcev s kar petih raziskovalnih institucij, ki so v slovenskem prostoru vodilne na področju raziskav divjadi. Interdisciplinarnost skupine, ki zagotavlja prepletanje številnih znanj z različnih področij biotehniških, naravoslovnih in družboslovnih ved, zagotavlja komplementaren pristop in s tem močno sinergistično oplemenitenje zbranih podatkov. Za razvoj domače znanosti in stroke je pomembno, da bodo v izvedbo proje
Pomen za razvoj Slovenije
Izvedba projekta je pomembna za širšo družbo zlasti v smislu ustvarjanja predpogojev za sobivanje med ljudmi in prostoživečimi živalmi ter posledično za varovanje naravne dediščine. Za ohranjanje biotske raznolikosti kot enega najpomembnejših elementov ohranjanja naravne dediščine je namreč pomembno strokovno, na znanstvenih spoznanjih temelječe upravljanje populacij prostoživečih živali, za katerega je predpogoj ustrezno poznavanje biologije vrst, njihovih ekosistemskih vlog in interakcij z drugimi vrstami, vključno z ljudmi. Zaradi pridobitve številnih novih podatkov in znanj o prostoživečih živalih (divjadi) v urbanem okolju in njihovem vplivu bo realizacija projekta bistveno doprinesla k varstvu biotske raznolikosti v mestih. Izvedba projekta bo omogočila sprejemanje ustreznih upravljavskih odločitev, vključno s tistimi za zmanjšanje števila in obsega konfliktnih dogodkov, za katere lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnje še stopnjevali zaradi povečevanja kontaktnih con med urbanim okoljem in naravnimi habitati ter posledično vedno pogostejše prisotnosti divjadi v urbanem okolju. Zaradi navedenih učinkov je izvedba projekta v interesu države kot lastnice divjadi, pa tudi pooblaščenih načrtovalcev (Zavod za gozdove Slovenije) in izvajalcev lovskoupravljavskih ukrepov (lovska organizacija na vseh nivojih) ter drugih končnih uporabnikov (npr. upravljavci s cestami in lokalne skupnosti); vsem navedenim lahko namreč otežena možnost oz. celo nezmožnost upravljanja z divjadjo v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah dolgoročno povzroča obilo težav in preglavic, pa tudi preusmerja aktivnosti v izzive, ki sicer niso prioriteta v njihovem delovanju. Pomen izvedbe projekta v predlagani obliki dokazujejo tudi pisma podpori projektu, ki so jih podpisali predstavniki več končnih uporabnikov (pisma so v prilogi k tej prijavi). Velik pomen projekta za državno upravo izkazuje že dejstvo, da ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), kot resorno ministrstvo za divjad in upravljanje s populacijami, izmed nabora različnih idej prepoznalo kot projekt, ki ga je vredno financirati v sklopu pričujočega CRP programa. Na ministrstvu se namreč vedno pogosteje srečujejo z vprašanji, kaj storiti, če/ko se različne vrste divjadi začno pogosteje pojavljati v urbanem okolju (in na drugih nelovnih površinah), kjer prihaja do vedno pogostejših konfliktov. Izvedba projekta, ki je primarno usmerjen v zmanjšanje konfliktnih oz. škodnih dogodkov v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah, bo imela blagodejen učinek tudi na proračun Republike Slovenije, saj je država kot lastnica divjadi odgovorna za nastanek škod po divjadi na nelovnih površinah (odškodnine izplačuje prav MKGP). Pridobljene ugotovitve pa bodo v pomoč tudi vsem inštitucijam, ki so (ne)posredno vpletene v reševanje konfliktov zaradi pojavljanja divjadi v urbanih predelih (lovci, policija, gasilci, različne inšpekcijske službe, veterinarji, upravljavci cest, lokalne skupnosti itd.), pa tudi vsem prebivalcem mest. Pomemben neposreden pomen za gospodarstvo ima del projekta, ki je usmerjen v zmanjšanje števila konfliktnih dogodkov na prometnicah. Dobljeni rezultati bodo namreč zagotavljali razvoj metod in sredstev (odvračal) za zmanjšanje števila trkov z divjadjo. Možnost razvoja, proizvodnje in prodaje primernih odvračal (npr. zvočnih, svetlobnih) in morebitne proizvodnje pasti za različne vrste divjadi je v interesu potencialnih slovenskih proizvajalcev le-teh in jim vsaj kratkoročno lahko zagotavlja odprtje novih delovnih mest, pri čemer se odpira tudi možnost vključitve raziskovalcev v razvojni proces.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno