Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

ICT4QoL - Informacijsko komunikacijske tehnologije za kakovostno življenje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.08.00  Tehnika  Telekomunikacije   
2.09.00  Tehnika  Elektronske komponente in tehnologije   

Koda Veda Področje
T180  Tehnološke vede  Telekomunikacijsko inženirstvo 

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
optimizacija vezij, globoke nevronske mreže, zanesljiv prenos, integracija optične in mikrovalovne tehnologije, digitalno zdravje, urgentne komunikacije, zasebnost, internet stvari, nosljivi senzorji, analiza gibanja, biolomehanska povratna vezava, komunikacija človek-stroj, avtonomna vožnja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
14.476,2
A''
2.453,08
A'
4.857,09
A1/2
7.786,04
CI10
8.211
CImax
328
h10
44
A1
48,61
A3
42,74
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 27. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  598  6.419  5.774  9,66 
Scopus  946  9.952  8.889  9,4 
Raziskovalci (37)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18174  dr. Boštjan Batagelj  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  800 
2.  04546  dr. Janez Bešter  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2021  752 
3.  20390  dr. Arpad Burmen  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  131 
4.  13370  dr. Urban Burnik  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  238 
5.  11989  dr. Iztok Fajfar  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2019 - 2024  197 
6.  52621  Timotej Gruden  Telekomunikacije  Tehnični sodelavec  2019 - 2024  27 
7.  25402  dr. Jože Guna  Komunikacijska tehnologija  Raziskovalec  2019 - 2021  240 
8.  53520  Matevž Hribernik  Komunikacijska tehnologija  Raziskovalec  2019 - 2024  24 
9.  21394  dr. Iztok Humar  Električne naprave  Raziskovalec  2019 - 2022  401 
10.  29554  dr. Grega Jakus  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  108 
11.  16386  dr. Andrej Kos  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2021  691 
12.  16140  dr. Anton Kos  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  291 
13.  15365  dr. Andrej Košir  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  329 
14.  53519  Andrej Lavrič  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2019 - 2024  35 
15.  23182  dr. Marko Meža  Električne naprave  Raziskovalec  2019 - 2024  213 
16.  50655  Peter Miklavčič  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  24 
17.  57317  dr. Nadica Miljković  Telekomunikacije  Raziskovalec  2023 - 2024  26 
18.  50197  Klemen Novak    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
19.  58097  Luka Podbregar  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
20.  18460  dr. Matevž Pogačnik  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2021  268 
21.  15803  dr. Janez Puhan  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2019 - 2024  134 
22.  14873  dr. Matevž Pustišek  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2021  207 
23.  54812  Matej Rabzelj  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2020 - 2021 
24.  25419  dr. Urban Sedlar  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2021  161 
25.  23408  dr. Jaka Sodnik  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  310 
26.  30413  dr. Sara Stančin  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  49 
27.  32928  dr. Emilija Stojmenova Duh  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2021  210 
28.  37510  dr. Kristina Stojmenova Pečečnik  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  104 
29.  04148  dr. Sašo Tomažič  Telekomunikacije  Vodja  2019 - 2024  511 
30.  11149  dr. Tadej Tuma  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2019 - 2024  264 
31.  05934  dr. Anton Umek  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  198 
32.  58094  Val Vec  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
33.  56399  Andraž Vene    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
34.  05967  dr. Matjaž Vidmar  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  571 
35.  25409  dr. Mojca Volk  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2021  121 
36.  15752  dr. Matej Zajc  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  274 
37.  18470  dr. Janez Zaletelj  Telekomunikacije  Raziskovalec  2019 - 2024  180 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  27.840 
Povzetek
Osnovni cilj raziskovalnega programa je raziskava možnosti uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) pri zagotavljanju večje kakovosti življenja (QoL – Quality of Life) tako posameznikov kot družbe v celoti. V tem okviru bomo izvajali raziskave po celotni vertikali, od optimizacije elektronskih vezij (nosljivih senzorjev, vgrajenih sistemov) in zanesljivih in zmogljivih prenosnih poti (optična vlakna, brezžični prenos), do načrtovanja sistemov in storitev, ki neposredno ali posredno vplivajo na izboljšanje QoL. Na področju  elektronskih vezij se bomo osredotočili na postopke za optimizacijo topologije vezij in generiranje algoritmov z namenom zmanjšanja porabe energije in podaljšanja časa avtonomnosti naprave. S pomočjo gramatične evolucije nameravamo iskati topologije energijsko učinkovitih vezij in algoritmov. Globoke nevronske mreže nameravamo uporabiti v postopkih avtomatizacije načrtovanja vezij in algoritmov. Za uporabo IKT pri zagotavljanju večje QoL je izredno pomembna tudi zanesljiva komunikacijska infrastruktura. Zadnji metri prenosne poti do uporabnikovega multifunkcijskega terminala danes predstavljajo ozko grlo pri zmogljivosti. Osredotočili se bomo na zmanjševanje zakasnitev, povečavanje pasovne širine in zanesljivosti prenosa, ki jih prinašajo sodobne rešitve konvergence radijskega in optičnega omrežja. Iskali bomo rešitve za dodatno integracijo optičnih in mikrovalovnih tehnologij. Poleg zanesljivih prenosnih poti so potrebna tudi zmogljiva in zanesljiva komunikacijska omrežja, ki omogočajo povezavo številnih senzorjev in aktuatorjev v internetu stvari (IoT – Internet of Things) . Zazo se bomo ukvarjali z zasnovo storitev pete generacije (5G), ki so prilagojene različnim vertikalnim sektorjem, še posebej na področjih digitalnega zdravja in urgentnih komunikacij, ter z raziskavami tehnologij IoT za podporo operativnega delovanja in terenskih intervencij.  Pri tem sta izrednega pomena kibernetska varnost in zagotavljanje zasebnosti, čemer bomo posvetili velik del raziskav. Razvijali bomo tudi porazdeljena okolja, ki bodo omogočala soustvarjanje inovativnih izdelkov in storitev. Z uporabo asistenčnih IKT bomo podaljševali neodvisno bivanje starejših, z elementi socialne inteligence pa zmanjševali obremenitve zaradi sodobne vsepovezanosti ter omogočali široko uporabo pametnih domov. Biomehanske povratne vezave z delovanjem v realnem času, ki za svoje delovanje uporabljajo nosljive senzorske naprave, lahko pripomorejo k zvišanju kakovosti življenja na področjih športa, rekreacije in rehabilitacije. Pri tem je izrednega pomena ustrezna, uporabniku prijazna komunikacija med človekom in strojem, zato ji bomo posvetili posebno pozornost, predvsem na področju načrtovanja inovativnih uporabniških vmesnikov v sodobnih in vozilih naslednjih generacij s funkcijami pol-avtonomne in avtonomne vožnje. Vse raziskave bodo potekale v sodelovanju s številnimi partnerji v akademski sferi, industriji in javnem sektorju.
Pomen za razvoj znanosti
Načrtovanje integriranih vezij je področje, na katerem se dogaja večina razvoja strojne opreme IKT sistemov. Čedalje pomembnejša zahteva je nizka poraba energije in s tem dolga avtonomnost mobilnih naprav. Za popolno avtomatizacijo postopka načrtovanja sta potrebni dve sestavini: avtomatizacija dimenzioniranja vezja (določanje parametrov elementov) in avtomatizacija sinteze topologije vezja. Predvsem slednja še ni zrela in nudi veliko raziskovalnih priložnosti. Podobne postopke, kot za sintezo topologije vezja, lahko uporabimo tudi za generiranje algoritmov pri čemer se nameravamo osredotočiti na hitrost algoritma, ki se neposredno odraža tudi v energijski porabi mobilne naprave in s tem tudi času njene avtonomnosti. Optimizacijske postopke uporabljamo tudi za učenje globokih nevronskih mrež, ki predstavljajo eno od najhitreje razvijajočih se področij umetne inteligence in jih lahko uporabimo kot podporo postopku načrtovanja vezij in algoritmov ter v mobilnih napravah za zmanjšanja porabe energije. Raziskave na področju konvergence optičnega in radijskega omrežja predstavljajo velik izziv. Velike raziskovalne potenciale fotonskih tehnologij, ki se danes s pridom uporabljajo za učinkovit prenos podatkov, se usmerja tudi v izvedbo funkcionalnosti, ki se danes opravljajo v električni domeni. Raziskave bodo potekale v smeri povečevanja funkcionalnosti fotonske tehnologije, ki pokriva širši frekvenčni pas kot radijska tehnologija in je tudi energijsko učinkovitejša zaradi manjšega slabljenja prenosu signalov. Pričakujejo se znanstveni prispevki na področju učinkovitejšega filtriranja motenj, optičnega vzorčenja mikrovalovnih signalov, zmanjšanja faznega šuma, manjšanja drhtenja, usmerjanja snopa antene in zmanjšanja zakasnitev. Raziskave na področju integracije mikrovalovne in fotonske tehnologije v enovita integrirana vezja se bodo soočile z izbiro ustreznih materialov, postopkov izdelave, oblik in funkcionalnosti, ki jih narekuje povečanje kakovosti življenja. Peta generacija (5G) komunikacijskih tehnologij in storitev predstavlja danes enega najbolj aktualnih znanstvenih, raziskovalnih in razvojnih področij. 5G prinaša nove komunikacijske zmogljivosti, med katere poleg izboljšane prenosne hitrosti in inherentne porazdeljenosti arhitekture sodi predvsem virtualizacija omrežja, ki omogoča sočasno uporabo fizične infrastrukture v različnih sektorjih. S tem povezano so znanstveni izzivi poleg samih tehnoloških zmogljivosti tudi vidiki ustrezno nadzorovane in prilagodljive souporabe virtualizirane komunikacijske infrastrukture in omrežnih storitev ter razvoj modelov souporabe z namenom prilagoditve delovanja 5G infrastrukture specifičnim zahtevam posameznih sektorjev, kot na primer prioritetno zagotavljanje komunikacijskih storitev za potrebe urgentnih služb z možnostjo zagotavljanja distribuirane infrastrukture v primeru obsežnejših nesreč na komercialnem omrežju. V dobi vedno intenzivnejše informatizacije naših vsakodnevnih aktivnosti postaja vidik načrtovanja storitev in aplikacij eno izmed ključnih področij v IKT, saj predstavlja stik tehnologij z uporabniki. Uporaba IKT za dvig kakovosti življenja še zlasti stopa v ospredje na področju storitev in aplikacij za podporo digitalnega zdravja ter na področju kritičnih komunikacij in podpore delovanja urgentnih služb. Raziskovalni izzivi prepletajo inovativne načine uporabe senzorike ter tehnologij interneta stvari za potrebe izgradnje uporabniku prijaznih in nevpadljivih podpornih storitev. Na obeh aplikativnih področjih pričakujemo znanstvene napredke tudi z vidika inovativnih modalnih interakcij za podporo nove generacije uporabniško usmerjenih storitev in uporabniku prijaznih in nevpadljivih uporabniških vmesnikov. Razvoj novih tehnologij  na področjih miniaturnih senzorjev, nizko-potrošnih mikroelektronskih vezij in gostih senzorskih omrežij ustvarjajo nove pogoje za raziskave sistemov z biomehansko povratno vezavo. Raziskovalno delo na področju digitalne vključenosti in anali
Pomen za razvoj Slovenije
Zagotavljanje kakovostnega življenja vseh državljanov je primarna naloga vsake družbe in primarni cilj družbeno-ekonomskih procesov. Raziskave v okviru raziskovalnega programa bodo skušale k tem cilju doprinesti čim več. Po eni strani bomo pripomogli h konkurenčnosti naše industrije in s tem večji zaposljivosti in po drugi strani razvijali storitve, ki neposredno izboljšujejo kakovost življenja. Načrtovanje integriranih vezij je panoga, ki ne zahteva tako velikih vložkov kot njihova izdelava. Konkurenčnost lahko na tem področju dosežemo z boljšimi načrtovalskimi orodji, ki vodijo med drugim tudi do vezij z nižjo porabo energije in do mobilnih naprav z dolgim časom avtonomnosti. Avtomatizacija razvoja algoritmov je področje, ki je še v povojih. Tudi tukaj gre za dejavnost, ki ne zahteva velikega vložka v opremo, predstavlja pa potencialno smer v katero bo šel razvoj programske opreme v prihodnosti. Omogoča nam tudi, da algoritem optimiziramo na čas izvajanja in s tem zmanjšamo porabo energije ter podaljšamo čas avtonomnosti mobilne naprave. Slednje je pomembna konkurenčna prednost za podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo mobilnih naprav. Na globokih nevronskih mrežah temelječi sistemi umetne inteligence v vsakdanji rabi postajajo čedalje bolj pogosti. Že danes jih uporabljajo podjetja kot sta Google in Facebook. Umetno inteligenco na osnovi globokih nevronskih mrež lahko vključimo tudi v postopke načrtovanja vezij in algoritmov za nižjo porabo energije v mobilnih napravah. Z razvojem učinkovitih postopkov učenja lahko zmanjšamo porabo energije med učenjem nevronske mreže in s tem povečamo možnosti za njihovo uporabo v mobilnih napravah, ki zahtevajo nizko porabo energije. Integracija fotonskih in mikrovalovnih tehnologij bo imela za posledico fizično zmanjšanje komunikacijskih naprav, manjšo porabo energije, povečane izkoristke in zanesljivosti, zmanjšanje neioniziranega sevanja v življenjskem prostoru in učinkovitejšo izrabo frekvenc v milimetrskem območju. Razviti komunikacijski vmesniki bodo zagotavljali nadaljnji razvoj informacijske družbe in njihove fizično zmanjšane dimenzije bodo bistveno prispevale k celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, ohranjanju narave in varstvu okolja. Integracija mikrovalovne in fotonske tehnologije v enovita integrirana vezja se v zadnjih letih stopnjuje in pričakuje se ekonomski preboj v svetovnem merilu, ki ga Slovenija nikakor ne sme zamuditi, v kolikor želi še naprej ohranjati pomembno ekonomsko vlogo v svetovnem merilu na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Vpeljava 5G tehnologij in storitev v industrijske sektorje je neizbežna in predstavlja za Slovenijo enega izmed ključnih strateških razvojnih področij, ki odpirajo priložnosti za inoviranje in s tem povezan unikaten poslovni nastop na globalnih trgih. Raziskave na področju specializiranih IKT rešitev za individualne vertikalne sektorje in ponudba uporabniško usmerjenih aplikacij doprinašajo k diferenciaciji in dvigu konkurenčne prednosti ter prinašajo priložnosti za kreiranje novih tržnih niš. Poleg tega nosijo načrtovane aktivnosti na področju inovativne uporabe IKT tehnologij za podporo digitalnega zdravja in urgentnih komunikacij pomembno družbeno komponento, saj predstavljajo prispevek k izgradnji nove generacije ekosistemov zdrave in varne družbe, kar sta dve ključni komponenti kakovostnega življenja. Pomembna dejavnost v okviru programa je zmanjševanje digitalne ločnice glede dostopnosti storitev in glede rabe storitev za posameznike, podjetja in gospodinjstva. To zmanjševanje vidimo kot naraven korak razvoja (tele)komunikacij ter širše IKT v prihodnosti. Personalizirane storitve in multimodalno obdelavo informacij o uporabniku bomo integrirali tudi v inovativnih učnih aplikacijah na vseh ravneh izobraževanja. Prispevali bomo k razvoju zanesljivega zbiranja, prenosa in obdelave podatkov za potrebe sodobne energetike in pametne industrije. Dober primer so na primer električna vozila (EVs) ali avt
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno