Projekti / Programi
Modeliranje in simulacije v prometu in pomorstvu
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.19.00 |
Tehnika |
Promet |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T003 |
Tehnološke vede |
Transportna tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.01 |
Tehniške in tehnološke vede |
Gradbeništvo |
prometne nesreče, pristaniški sistemi, računalniške simulacije, intermodalni terminali,
napovedovanje, varnost, tveganje, ladjedelništvo, navtični simulator, izpiranje morskega
dna, razlitja v morju, pomorske nesreče
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
264 |
2.786 |
2.431 |
9,21 |
| Scopus |
302 |
3.425 |
3.038 |
10,06 |
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Namen predlaganega multidisciplinarnega programa je razvoj in nadgradnja teorij,
algoritmov ter računalniških programov, ki so namenjeni globljemu razumevanju različnih
pojavov in procesov ter reševanju različnih praktičnih problemov, ki se pojavljajo na
področju prometa in pomorstva. Velja izpostaviti, da so skoraj vsi posegi oz. spremembe v
prometnih in pomorskih sistemih praviloma zelo zahtevni in povezani z znatnimi stroški,
poleg tega pa imajo tudi dolgoročen vpliv na gospodarstvo oz. družbo v celoti. Pred njihovo
izvedbo je zato nujno izvesti analizo vseh vplivnih dejavnikov in nato izbrati najprimernejšo
izvedbo. Pomoč pri analizi in odločanju so prav analize izvedene z: modeliranjem in
simulacijami. Zaradi obširnosti področj a bodo raziskave v okviru programa usmerjene na
področja na katerih imajo predvideni člani skupine že sedaj opazne rezultate. Ta področja
skupaj z predvidenimi vsebinami so:
1 Prometni in pomorski sistemi
Razvoj in raziskava metod optimizacije delovanja luških sistemov,
Raziskava in razvoj modela razvoja intermodalnih teminalov,
Razvoj ekonometričnih modelov za napovedovanja pretovora v pristaniščih,
Raziskava možnosti prehod na nove energente v prometu.
Vpliv prometne infrastrukture na energetsko učinkovitost prometa
2 Prometna varnost in analize tveganj v prometu
Raziskava in razvoj modelov varnosti prometnih sistemov, njihove naključnosti,možnosti napovedovanja in analize tveganja,
Razvoj in nadgradnja obstoječih računalniških programov za nadzor prometa v predorih
in podpora intervencij v izrednih dogodkih,
Identifikacija varnostnih kriterijev in razvoj evakuacijskih modelov za ekološke nesrečev prometu,
Razvoj novih modelov in nadgradnja obstoječih računalniških programov za raziskavo cestnoprometnih nesreč predvsem z možnostjo ocene zanesljivosti rezultatov in možnostjo generiranja optimalnih vhodnih podatkov, ki zmanjšujejo odstopanje meddejanskim in simuliranim potekom nesreče,
Raziskava in razvoj modelov vpliva močnega vetra na stabilnost vožnje različnih cestnih vozil, pri čemer bi se osredotočili predvsem na razvoj numeričnih modelov za oceno aerodinamičnih parametrov vozil v odvisnosti od njihove geometrije ter načina in smeri delovanja vetra.
3 Dinamika plovil in njihov vpliv na okolje
razvoju metodologij za dizajniranje pristanišč, terminalov in plovnih poti (z vidika
navigacijske varnosti),
razvoj metod za daljinsko zaznavanje onesnaženj na morju,
razvoj metod za identifikacijo onesnaževalcev na morju,
razvoj novih modelov in računalniških programov namenjenih za simulacijo razlivanevarnih tekočin na razvejanih priobalnih območjih in na območju pristanišč, dviganju sedimentov pod ladijskim vijakom in vpliva močnega vetra na gibanje ladij v pristaniščih,
raziskave mehanskih značilnosti plovil in pristaniške infrastrukture.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je usmerjen v področje raziskav delovanja zapletenih in pogosto
nepredvidljivih prometnih sistemov in podsistemov, ki so ob zaostrovanju ekonomskih
pogojev in pogojev oskrbe z energetskimi viri ter njihovim vplivom na okolje (podnebne
spremembe idr.) v svetu vedno bolj aktualna in sestavni del politik in usmeritev prihodnjega
družbenega trajnostnega razvoja. Raziskave bodo potekale v povezavi z mednarodnimi, zlasti evropskimi projekti, kjer so postavljene med prednostne naloge:
Varna, čista in učinkovita energija,
Pameten, okolju prijazen in celovit promet,
Podnebni ukrepi, učinkovitost virov in surovin,
Varne družbe,itd.
Raziskovalni program Obzorje 2020 podpira podnebne in energetske cilje 2020 z
raziskavami glede tehnoloških in gospodarskih vidikov preskrbe z energijo, učinkovitosti,
tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Raziskave predstavljajo pomemben element v
vzpostavljanju stika med raziskovalnimi dosežki in družbenimi odločitvami, kar je ključno za
na znanju temelječo družbo prihodnosti. Raziskave, ki jih opravlja programska skupina, so
velikega pomena za uporabo znanstvenih dosežkov pri razvoju modelov in programskih
orodij za sistemske raziskave v prometu, načrtovanje v prometu, poraba energije v
prometu ter izbiro strategije trajnostnega razvoja na regionalni ravni. Rezultati
dosedanjega dela so pokazali pravilnosti raziskovalnih usmeritev, kar potrjujejo že
zaključe ni intekoči raziskovalni/aplikativni projekti v okviru raziskovalnih programov
Slovenije in EU. Intenzivno vključenost v mednarodne projekte pa pričakujemo tudi v
bodoče.
Raziskave na področju napovedovanja in optimiranja prometnih in predvsem luških
sistemov so trenutno v trendu raziskav, ki se izvajajo po svetu. Predvideni rezultati naj bi
omogočali boljše razumevanje uporabnosti kointegracijskih in strukturnih modelov pri
ugotavljanju povezanosti posameznih pristanišč in pri napovedovanja pretovora.
Uporaba rezultatov raziskovanja pri pripravi glavnih strateških dokumentov, zmanjševanje
rabe in stroškov energije v prometu ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in varnosti
ima velik pozitiven pomen za razvoj znanosti.
Raziskave ekoloških nesreč v prometu bodo pomembno prispevale k razvoju metodologij za
analize varnosti in jasni definiciji kriterijev sprejemljivosti, ki bodo v koristno podporo pri
odločanju za umeščanje prometnih sistemov v prostor. Raziskave prometne infrastrukture
bodo prispevale k izboljšanju metodologij preverjanja varnosti in zmanjšanju stroškov
upravljanja ter k optimizaciji porabe energije.
Zanesljivost numeričnih modelov za simulacijo poteka prometnih nesreč je v prvi vrsti
odvisna od zanesljivost vhodnih podatkov. Večina znanih modelov omogoča da uporabnik
dobi le omejeno oceno zanesljivosti dobljenih rezultatov. Izboljšani modeli, ki naj bi jih
razvili, bodo skušali dobiti zanesljivost dobljene rešitve z vključitvijo ocene zanesljivosti čim
večjega števila vhodnih podatkov. Prav tako naj bi izboljšani modeli vključevali okoljske
vplive (predvsem vetra), ki so v znanih programskih rešitvah zastopane le na poenostavljen
način.
Z razpoložljivo in posodobljeno opremo se bo nadaljeval doprinos k razvoju metodik in
metodologij modeliranja v pomorstvu, kot so modeli za ocenjevanje izpustov kontaminiranih
snovi z ladij, holistični pristop k zaznavanju in identifikaciji onesnaževalcev na morju ter
metodika integracije različnih pomorskih simulatorjev za simuliranje najzahtevnejši h
scenarijev maritimnih podjemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj prometa in pomorstva ima velik vpliv na razvoj gospodarstva posamezne države,
zato mora Slovenija vseskozi slediti sodobnim dognanjem na teh področjih in po potrebi
popravljati oz. prilagajati strategijo razvoja lastnega prometnega in pomorskega sistema.
Programska skupina bi s svojim delom nadgrajevala svoje znanje in ohranjala stik s
svetovnimi trendi in s tem nudila strokovno podporo trajnostnemu razvoju Slovenije na
področju prometa in pomorstva.
Posebno pozornost je vedno potrebno posvetiti razvoju Luke Koper ter njeni vključenosti v
slovensko in evropsko prometno in logistično omrežje. Dobro delovanje pristanišča ima
namreč velik vpliv na delovanje ostalih dejavnosti, saj ima velik multiplikacijski vpliv in
predstavlja enega od največjih družbeno-ekonomskih izzivov. Vključuje namreč veliko
človeških virov in finančnih sredstev, ki jih dobro zasnovan prometni in pomorski sektor
lahko državi prineseta. Eden ključnih izzivov Luke Koper je zagotavljanje varne vplovitve
tudi največjim ladjam. V bližnji prihodnosti se zaradi povečevanja pretvornih kapacitet
pričakuje tudi povečan pomorski promet, ki bo dodatno vplival na varnost v regiji. Vse večje
kontejnerske ladje so tudi intruzivne, saj povzročajo resedimentacijo mulja s prekomerno
koncentracijo živega srebra. Identifikacija ravnotežja med koristmi in okoljskimi vplivi pomorskega podjema predstavlja samo po sebi velik družbeno ekonomski pa tudi kulturni
pomen za obalno regijo in celotno Slovenijo. V zadnjem času je tudi povečan promet z
največjimi potniškimi ladjami, ki zaradi velikega števila potnikov predstavljajo neposredno
povišano tveganje, ki ga bo potrebno v bodoče dodatno blažiti. Poseben vidik je tudi
zaščita kulturne/tehnične dediščine , ki leži na morskem dnu v okolici sidrišč in je
izpostavljena nenehnemu vplivu sidranja in spiranja zaradi propulzije velikih ladijskih
vijakov. Člani skupine kontinuiteto svetujejo in usposabljajo državne in gospodarske
deležnike v širšem sistemu zagotavljanja varnosti na morju in okoljske odličnosti (civilna
z aščita, Uprava RS za pomorstvo, Služba varovanja obalnega morja, pomorska policija,
vojska in služba varovanja morja znotraj Luke Koper).
Rezultati raziskav na področju prometne varnosti in analize tveganj bodo omogočali študij
energetskega, okoljskega in ekonomskega vpliva različnih scenarijev razvoja prometne
infrastrukture.Tudi v bodoče bodo rezultati raziskav uporabljeni za izdelavo strokovnih osnov pri ključnih sistemskih rešitvah in strateških ter programskih dokumentih Slovenije na področju prometa in okolja ter izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz že sprejetih ali bodočih direktiv EU.
Obstajajo številni idejni projekti za dopolnitev prometne infrastrukture v sosednjih državah
in v Sloveniji. Na primer EU Komisija zagovarja izgradnjo plinskih terminalov na Jadranu v
smislu neodvisnosti in raznolikosti oskrbe z energijo. Raziskave povezane s predlagano
novo prometno infrastrukturo služijo v podporo neodvisnemu odločanju ob raznolikih vplivih
na okolje med normalnim delovanjem in v primeru nesreč.
Večina prebivalcev Slovenije dnevno uporablja cestno omrežje, katerega sestavni del so,
zaradi razgibanega reliefa, tudi cestni predori. S tem se izpostavljajo povečanemu tveganju
pri vsakodnevnih migracijah. Podobno je tveganju izpostavljeno blago, ki se prevaža.
Raziskave bodo doprinesle k boljšemu razumevanju razmer v prometu, usposobljenosti
operaterjev v nadzornih centrih in dvigu ravni varnosti ob sprejemljivem vplivu na okolje in
optimalnih stroških.
Prometne nesreče predstavljajo enega glavnih vzrokov poškodb in smrti mlajše populacije
ljudi. Stroški povezani z zdravljenjem udeležencev in sodno obravnavo nesreč so lahko
izredno visoki, zato je pomembno, da težimo k boljšemu razumevanju vzrokov prometnih
nesreč. Razvoj novih modelov in programskih orodij naj bi pripomogel k boljši identifikaciji
pravih vzrokov prometnih nesreč, kar bi bila osnova za postavitev ukrepov za njihovo
zmanjšanje. Nadalj
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
