Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B500  Biomedicinske vede  Imunologija, serologija, transplantacija 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
težka astma, IgE senzibilizacija, anafilaksija, rekombinantni alergeni, biološke terapije, genetika alergijskih bolezni, bazofilci, mastociti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
8.442,45
A''
1.867,01
A'
3.127,74
A1/2
4.700
CI10
44.183
CImax
2.752
h10
85
A1
28,98
A3
2,16
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 24. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  855  42.829  41.759  48,84 
Scopus  741  52.122  50.979  68,8 
Raziskovalci (33)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25169  dr. Urška Bidovec Stojkovič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  115 
2.  39674  dr. Mojca Bizjak  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2024  117 
3.  12179  dr. Tanja Čufer  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2020  775 
4.  51978  dr. Jerneja Debeljak  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  23 
5.  53537  Ajda Demšar Luzar  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2024  15 
6.  25171  dr. Renato Eržen  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2021  264 
7.  15710  dr. Matjaž Fležar  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2024  556 
8.  57995  Helena Jakopič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
9.  20616  dr. Saša Kadivec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2024  388 
10.  29281  dr. Lea Knez  Farmacija  Raziskovalec  2019 - 2024  206 
11.  30983  dr. Peter Kopač  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2024  268 
12.  34101  dr. Ana Koren  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  90 
13.  22807  dr. Peter Korošec  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  738 
14.  10921  dr. Mitja Košnik  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2019 - 2024  1.582 
15.  57228  Gloria Krajnc  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
16.  02053  dr. Ivan Krajnc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  615 
17.  30987  dr. Nika Lalek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2024  51 
18.  34498  dr. Dane Lužnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  38 
19.  23464  dr. Mateja Marc Malovrh  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  190 
20.  15780  dr. Robert Marčun  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2024  220 
21.  06630  dr. Pika Meško Brguljan  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2019 - 2024  347 
22.  51977  Maruša Rihar  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2024 
23.  29300  dr. Matija Rijavec  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  300 
24.  25177  dr. Aleš Rozman  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2024  548 
25.  28517  dr. Eva Sodja  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2024  67 
26.  56315  Manca Svetina  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  14 
27.  29763  mag. Irena Šarc  Srce in ožilje  Raziskovalec  2020 - 2024  177 
28.  36479  dr. Julij Šelb  Onkologija  Raziskovalec  2021 - 2024  132 
29.  25178  dr. Sabina Škrgat  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2020  331 
30.  22806  dr. Viktorija Tomič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  432 
31.  39238  Romana Vantur Setnikar  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  17 
32.  25317  dr. Mihaela Zidarn  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2024  454 
33.  07627  dr. Marija Žolnir-Dovč  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  303 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1613  Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik  Golnik  1190997  7.251 
2.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  15.956 
Povzetek
Raziskovalni program se bo izvajal na integracijskem in raziskovalnem področju. Na integracijskem delu se bomo osredotočili na epidemiologijo anafilaksije in težke astme. Raziskovalni del se bo izvajal v petih delovnih sklopih. V sklopu težke astme (WP 1) bomo preučili preoblikovanje dihalnih poti pri težki astmi (WP 1.1) in celično ter molekularno ozadje za različne endotipe težke astme (WP 1.2). V obsežnem drugem delovnem sklopu (WP 2) bomo ugotavljali, kakšna je povezava med IgE senzibilizacijo, efektorskimi celicami in anafilaksijo. V tem delu bomo natančno preučili vlogo bazofilcev pri anafilaksiji (WP 2.1) in ugotavljali, kakšna je povezava med celično senzitivnostjo in specifično imunoterapijo (WP 2.2) ter celično senzitivnostjo in težo sistemske alergijske reakcije (WP 2.3). V tretjem sklopu se bomo osredotočili na  rekombinantne alergene (WP 3). V ta del bomo vključili testiranje biološke aktivnosti rekombinantnih alergenov (WP 3.1) in testiranje diagnostične uporabnosti rekombinantnih alergenov, pomembnih za anafilaksijo (WP 3.2). V četrtem sklopu (WP 4) se bomo osredotočili na nove biološke terapije. Preučili bomo povezavo med kliničnim odzivom ter celičnimi in molekularnimi spremembami, povezanimi z anti-IgE (WP 4.1), anti IL-5 (WP 4.2) ali anti TSLP (WP 4.3) terapijo. Zadnji, obsežni sklop, bo genetski (WP 5). V tem sklopu se bomo osredotočili na genetsko ozadje anafilaksije (WP 5.1), predvsem v povezavi s podvojitvijo gena za triptazo TPSAB1 in v okviru somatskih mutacij, povezanih z mastocitozo. V najbolj kompleksnem delu bomo analizirali celoten transkriptom med anafilaksijo (WP 5.2) na različnih kliničnih in živalskih modelih. Ugotavljali bomo tudi korelacijo med genotipom in fenotipom (WP 5.3) s poudarkom na modelu hereditarnega angioedema in različnih endotipov astme.
Pomen za razvoj znanosti
Astma in alergijske bolezni so med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi v razvitem svetu, njihova prevalenca pa še narašča in se približuje 50 odstotkom (alergijska bolezen kadarkoli v življenju). Kot vzrok se navaja kar nekaj hipotez, na primer ekonomski razvoj in spremembe higienskih navad ter okolja. K razvoju alergijskih bolezni pa zelo pomembno vpliva tudi genetska komponenta. Tako sta pred nami dva izziva: opredelitev vzroka naraščajoče senzibilizacije, kar bi pripomoglo k preventivi; in opredelitev natančnih mehanizmov, ki povzročajo alergijske simptome pri senzibilizirani osebi, kar bi prispevalo k učinkovitejšemu diagnostičnemu pristopu in boljšemu zdravljenju. Simptomi bolezni se namreč razvijejo samo pri polovici senzibiliziranih oseb, ki imajo prisotne specifične IgE, pri anafilaksiji pa pri približno 10 % senzibiliziranih. Še več, osebe, ki imajo med seboj primerljiv nivo specifičnih IgE, se lahko odzovejo s klinično nepomembno reakcijo ali pa z življenjsko ogrožajočo anafilaksijo. Zaenkrat še ne poznamo biomarkerjev, s katerimi bi lahko zanesljivo napovedali, kdo od senzibiliziranih je ogrožen življenja ogrožajoče alergijske reakcije. Pomembno vprašanje je tudi mehanizem specifične imunoterapije, ki še ni popolnoma poznan, prav tako ni testov in vitro, ki bi lahko napovedali, ali bo to zdravljenje uspešno. V tem programu bomo vprašanja in vzrok za te razlike ter možne mehanizme natančno preučili na nivoju rekombinantnih alergenov, z merjenjem občutljivosti efektorskih celic (bazofilcev, mastocitov) ter na genetskem (vključno ekspresijskem)  nivoju. Prepričani smo, da bo ta program dal odlične raziskovalne rezultate, ki bodo pomembno vplivali na razvoj znanosti in še večjo prepoznavnost Slovenije na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Dosedanji raziskovalni program »Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike« je v Sloveniji združil različne zdravstvene ustanove in področja (pulmologija, imunologija, ORL, epidemiologija in družinska medicina). S tem smo pridobili učinkovito nacionalno raziskovalno platformo, ki deluje v skladu s standardi odličnosti in sedaj že povezuje slovenske raziskovalce s tujimi. Rezultati naših raziskav so že dosegli veliko mednarodno odmevnost, publicirani so v najodmevnejših svetovnih revijah s področja alergologije in klinične imunologije. Poleg promocije slovenske znanosti smo s tem dosegli tudi to, da se vključujemo v skupne projekte z vodilnimi raziskovalnimi centri v Evropi in ZDA, torej se vključujemo v mednarodno delitev dela in razvoj kadrov. Program vpliva na razvoj družbe, ker pospešuje uporabo raziskovalnih rezultatov programa v klinično prakso in zagotavlja pomoč pri vodenju politike raziskovalnega razvoja v Sloveniji. Promovira tudi pedagoško delo in izobraževanja ter večjo integracijo na tem področju. Ker se programa alergijskih bolezni in astme lotevamo celostno, je njegov pomemben cilj izboljšati kakovost življenja bolnikov, in sicer z zmanjšanjem bremena alergijskih bolezni v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno