Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARRS

Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike

Uredi
Obdobja
01. januar 2019 - 31. december 2024
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B500  Biomedicinske vede  Imunologija, serologija, transplantacija 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
težka astma, IgE senzibilizacija, anafilaksija, rekombinantni alergeni, biološke terapije, genetika alergijskih bolezni, bazofilci, mastociti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.562,01
A''
1.946,16
A'
2.690,97
A1/2
4.211,97
CI10
39.256
CImax
2.450
h10
79
A1
26,03
A3
4,91
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 20. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  801  38.346  37.428  46,73 
Scopus  683  46.396  45.419  66,5 
Raziskovalci (31)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  25169  dr. Urška Bidovec Stojkovič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  96 
2.  39674  dr. Mojca Bizjak  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  94 
3.  12179  dr. Tanja Čufer  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2020  771 
4.  51978  Jerneja Debeljak  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  14 
5.  53537  Ajda Demšar Luzar  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  8 
6.  25171  dr. Renato Eržen  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2021  256 
7.  15710  dr. Matjaž Fležar  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2023  529 
8.  20616  dr. Saša Kadivec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2023  376 
9.  29281  dr. Lea Knez  Farmacija  Raziskovalec  2019 - 2023  173 
10.  30983  dr. Peter Kopač  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  229 
11.  34101  dr. Ana Koren  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  83 
12.  22807  dr. Peter Korošec  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  669 
13.  10921  dr. Mitja Košnik  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2019 - 2023  1.484 
14.  57228  Gloria Krajnc    Tehnični sodelavec  2022 - 2023  0 
15.  02053  dr. Ivan Krajnc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  615 
16.  30987  dr. Nika Lalek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  45 
17.  34498  dr. Dane Lužnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  32 
18.  23464  dr. Mateja Marc Malovrh  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  155 
19.  15780  dr. Robert Marčun  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2023  204 
20.  06630  dr. Pika Meško Brguljan  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2019 - 2023  337 
21.  51977  Maruša Rihar  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  0 
22.  29300  dr. Matija Rijavec  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  254 
23.  25177  dr. Aleš Rozman  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2023  453 
24.  28517  dr. Eva Sodja  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2023  62 
25.  29763  mag. Irena Šarc  Srce in ožilje  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  144 
26.  36479  dr. Julij Šelb  Onkologija  Raziskovalec  2021 - 2023  99 
27.  25178  dr. Sabina Škrgat  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2020  297 
28.  22806  dr. Viktorija Tomič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  410 
29.  39238  Romana Vantur Setnikar  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  15 
30.  25317  dr. Mihaela Zidarn  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2023  411 
31.  07627  dr. Marija Žolnir-Dovč  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  299 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1613  Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik  Golnik  1190997  6.770 
2.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  16.345 
Povzetek
Raziskovalni program se bo izvajal na integracijskem in raziskovalnem področju. Na integracijskem delu se bomo osredotočili na epidemiologijo anafilaksije in težke astme. Raziskovalni del se bo izvajal v petih delovnih sklopih. V sklopu težke astme (WP 1) bomo preučili preoblikovanje dihalnih poti pri težki astmi (WP 1.1) in celično ter molekularno ozadje za različne endotipe težke astme (WP 1.2). V obsežnem drugem delovnem sklopu (WP 2) bomo ugotavljali, kakšna je povezava med IgE senzibilizacijo, efektorskimi celicami in anafilaksijo. V tem delu bomo natančno preučili vlogo bazofilcev pri anafilaksiji (WP 2.1) in ugotavljali, kakšna je povezava med celično senzitivnostjo in specifično imunoterapijo (WP 2.2) ter celično senzitivnostjo in težo sistemske alergijske reakcije (WP 2.3). V tretjem sklopu se bomo osredotočili na  rekombinantne alergene (WP 3). V ta del bomo vključili testiranje biološke aktivnosti rekombinantnih alergenov (WP 3.1) in testiranje diagnostične uporabnosti rekombinantnih alergenov, pomembnih za anafilaksijo (WP 3.2). V četrtem sklopu (WP 4) se bomo osredotočili na nove biološke terapije. Preučili bomo povezavo med kliničnim odzivom ter celičnimi in molekularnimi spremembami, povezanimi z anti-IgE (WP 4.1), anti IL-5 (WP 4.2) ali anti TSLP (WP 4.3) terapijo. Zadnji, obsežni sklop, bo genetski (WP 5). V tem sklopu se bomo osredotočili na genetsko ozadje anafilaksije (WP 5.1), predvsem v povezavi s podvojitvijo gena za triptazo TPSAB1 in v okviru somatskih mutacij, povezanih z mastocitozo. V najbolj kompleksnem delu bomo analizirali celoten transkriptom med anafilaksijo (WP 5.2) na različnih kliničnih in živalskih modelih. Ugotavljali bomo tudi korelacijo med genotipom in fenotipom (WP 5.3) s poudarkom na modelu hereditarnega angioedema in različnih endotipov astme.
Pomen za razvoj znanosti
Astma in alergijske bolezni so med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi v razvitem svetu, njihova prevalenca pa še narašča in se približuje 50 odstotkom (alergijska bolezen kadarkoli v življenju). Kot vzrok se navaja kar nekaj hipotez, na primer ekonomski razvoj in spremembe higienskih navad ter okolja. K razvoju alergijskih bolezni pa zelo pomembno vpliva tudi genetska komponenta. Tako sta pred nami dva izziva: opredelitev vzroka naraščajoče senzibilizacije, kar bi pripomoglo k preventivi; in opredelitev natančnih mehanizmov, ki povzročajo alergijske simptome pri senzibilizirani osebi, kar bi prispevalo k učinkovitejšemu diagnostičnemu pristopu in boljšemu zdravljenju. Simptomi bolezni se namreč razvijejo samo pri polovici senzibiliziranih oseb, ki imajo prisotne specifične IgE, pri anafilaksiji pa pri približno 10 % senzibiliziranih. Še več, osebe, ki imajo med seboj primerljiv nivo specifičnih IgE, se lahko odzovejo s klinično nepomembno reakcijo ali pa z življenjsko ogrožajočo anafilaksijo. Zaenkrat še ne poznamo biomarkerjev, s katerimi bi lahko zanesljivo napovedali, kdo od senzibiliziranih je ogrožen življenja ogrožajoče alergijske reakcije. Pomembno vprašanje je tudi mehanizem specifične imunoterapije, ki še ni popolnoma poznan, prav tako ni testov in vitro, ki bi lahko napovedali, ali bo to zdravljenje uspešno. V tem programu bomo vprašanja in vzrok za te razlike ter možne mehanizme natančno preučili na nivoju rekombinantnih alergenov, z merjenjem občutljivosti efektorskih celic (bazofilcev, mastocitov) ter na genetskem (vključno ekspresijskem)  nivoju. Prepričani smo, da bo ta program dal odlične raziskovalne rezultate, ki bodo pomembno vplivali na razvoj znanosti in še večjo prepoznavnost Slovenije na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Dosedanji raziskovalni program »Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike« je v Sloveniji združil različne zdravstvene ustanove in področja (pulmologija, imunologija, ORL, epidemiologija in družinska medicina). S tem smo pridobili učinkovito nacionalno raziskovalno platformo, ki deluje v skladu s standardi odličnosti in sedaj že povezuje slovenske raziskovalce s tujimi. Rezultati naših raziskav so že dosegli veliko mednarodno odmevnost, publicirani so v najodmevnejših svetovnih revijah s področja alergologije in klinične imunologije. Poleg promocije slovenske znanosti smo s tem dosegli tudi to, da se vključujemo v skupne projekte z vodilnimi raziskovalnimi centri v Evropi in ZDA, torej se vključujemo v mednarodno delitev dela in razvoj kadrov. Program vpliva na razvoj družbe, ker pospešuje uporabo raziskovalnih rezultatov programa v klinično prakso in zagotavlja pomoč pri vodenju politike raziskovalnega razvoja v Sloveniji. Promovira tudi pedagoško delo in izobraževanja ter večjo integracijo na tem področju. Ker se programa alergijskih bolezni in astme lotevamo celostno, je njegov pomemben cilj izboljšati kakovost življenja bolnikov, in sicer z zmanjšanjem bremena alergijskih bolezni v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno