Projekti / Programi
Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike
01. januar 2013
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
Raziskovalci (29)
Organizacije (4)
Povzetek
Raziskovalni program se bo izvajal na integracijskem in raziskovalnem področju. Nadaljevali bomo študijo prevalence astme in rinitisa pri odraslih v SIter v tem delu analizirali možen vpliv regionalnega spektra senzibilizacije. Nadalje se bo intenzivno postavljal model »telemonitoringa« težkih astmatskih bolnikov, s ciljem čim prejšnje rutinske implementacije. Raziskovalni del se bo izvajal v štirih delovnih sklopih. V sklopu preoblikovanje dihalnih poti pri astmi (WP 1.1) se bomo na celičnem, angiogenem in molekularnem nivoju (ekspresija mRNA in mikro RNA) osredotočili na bolnike, pri katerih kljub dobro vodeni standardni terapiji poteka pomembno preoblikovanje dihalnih poti. V WP 1.2 (aspirinska intoleranca) bomo nadaljevali s študijo COX-2 na in vivo provokacijskem modelu (ekspresijski nivo), ki bo potrdil ali ovrgel naše prejšnje in vitro COX-2 ugotovitve. V najobsežnejšem drugem delovnem sklopu (WP 2) bomo na različnih modelih ugotavljali, kakšna je povezava med IgE senzibilizacijo, odzivom oziroma senzitivnostjo efektorskih celic kot so bazofilci in alergijsko boleznijo. Vključili bomo dva anafilaktična modela, kožekrilce in arašide, dodatno še mleko, pri inhalacijskih alergenih pa travo in pršico (WP 2.1). Na novo bodo postavljeni arašidi, mleko in pršica, kožekrilci pa so model ki ga že več let zelo uspešno raziskujemo, z njim smo trenutno v samem svetovnem vrhu. Pri kožekrilcih in travi bomo ugotavljali tudi spremembe med in po imunoterapiji (WP 2.2). Ta sklop bo po eni strani izrazito mehanicističen (humoralna, molekularna in transdukcijska regulacija celičnega odziva), po drugi strani pa bo namenjen multicentrični evalvaciji novih diagnostičnih celičnih in vitro alergoloških testov z možno napovedno vlogo. V tretjem sklopu (WP 3) se bomo ukvarjali z rekombinantnimi alergeni za diagnostiko in terapijo. Vključili bomo rekombinantne alergene strupa kožekrilcev, predvsem čebele (Api m 1 do 10),za pršico (Der p 1 do p 23) (WP 3.1) in arašide (Ara h 1 do 9) (WP 3.2). Zadnji, četrti sklop bo genetski (WP 4). V tem sklopu bomo nadaljevali s preučevanjem polimorfizmov v ORMDL3 (lokus 17q11.2−17q21.1) pri astmatikih (WP 4.1), zaključili bomo študijo preučevanja mutacij v genu za filagrin pri atopijskem, iritativnem in kontaktnem dermatitisu (WP 4.2). Začeli bomo s pripravami za veliko asociacijsko študijo na celotnem genomu, ki bo vključevala 1000 bolnikov preobčutljivih za strupe kožekrilcev (WP 4.3).
Pomen za razvoj znanosti
Astma in alergijske bolezni so med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi v Evropi, njihova prevalenca pa še narašča. Prizadenejo enega izmed treh otrok, trendi pa nakazujejo, da bo do leta 2020 za alergijami verjetno trpela kar polovica vseh Evropejcev. Obsežne študije so pokazale, da število ljudi z atopijo narašča. Kot vzrok se navaja kar nekaj hipotez, na primer ekonomski razvoj in spremembe higienskih navad ter okolja. K razvoju alergijskih bolezni pa zelo pomembno vpliva tudi genetska komponenta. Tako sta pred nami dva izziva: opredelitev vzroka naraščajoče obolevnosti, kar bi pripomoglo k preventivi; in opredelitev natančnih mehanizmov, ki povzročajo alergijske simptome, kar bi lahko vodilo k učinkovitejšemu diagnostičnemu pristopu in boljšemu zdravljenju. Simptomi bolezni se namreč razvijejo samo pri polovici do dve tretjini senzibiliziranih oseb, ki imajo dokazane specifične IgE. Še več, osebe ki imajo med seboj primerljiv nivo specifičnih IgE se lahko odzovejo s klinično nepomembno reakcijo ali pa z življenjsko ogrožajočo anafilaksijo. Pomembno vprašanje je tudi mehanizem specifične imunoterapije, ki še ni popolnoma poznan, prav tako ni in vitro testov ki bi lahko napovedali ali bo to zdravljenje uspešno. V tem programu bomo vprašanja in vzrok za te razlike ter možne mehanizme natančno preučili na nivoju rekombinantnih alergenov in celične senzitivnosti ter na genetskem nivoju. Menimo, da bo ta program podobno kot v prejšnjem obdobju dal odlične raziskovalne rezultate, ki bodo pomembno vplivali na razvoj znanosti in še večjo prepoznavnost Slovenije na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje alergijskih bolezni v Sloveniji še ni koordinirano najbolj učinkovito, zato izsledki raziskav zdravnikov in bolnikov ne dosežejo vedno dovolj hitro. Čeprav je strokovni izraz »alergija« poznan že dolgo, pa se alergijske bolezni šele v zadnjih nekaj letih štejejo za pomemben globalni problem. Raziskovanje na tem področju je bilo v Sloveniji razdrobljeno med različnimi zdravstvenimi ustanovami pa tudi področji kot so pulmologija, imunologija, ORL, epidemiologija in splošna medicina. Problema razdrobljenosti smo se lotili tako, da smo določili področja, za katera nimamo podatkov, povezali in primerjali rezultate iz različnih raziskav ter standardizirali postopke. Naš programski odgovor na omenjeni izziv je pridobitev učinkovite raziskovalne platforme, ki deluje v skladu s standardi odličnosti in ima namen povezati slovenske raziskovalce pa tudi tuje raziskovalce na tem področju.
Namen programa je pospešiti uporabo rezultatov programa v klinični praksi, zadostiti potrebam bolnikov ter zagotoviti pomoč pri vodenju politike raziskovalnega razvoja v Sloveniji; obenem pa promovirati tudi pedagoško delo in izobraževanja ter večjo integracijo na tem področju. Ker se programa alergijskih bolezni in astme lotevamo celostno, je njegov pomemben cilj izboljšati kakovost življenja bolnikov, in sicer z zmanjšanjem bremena alergijskih bolezni v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
