Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Dediščina na obrobjih: novi pogledi na dediščino in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega

Obdobja
01. januar 2019 - 31. december 2024
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.02  Družboslovje  Narodno vprašanje  Narodno vprašanje - humanistični vidik 

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
manjšine; dediščina; dediščinjenje; ustvarjanje dediščine; kritično preučevanje dediščine; narodno vprašanje; obmejna območja; migracije;
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.093,45
A''
731,25
A'
2.242,12
A1/2
2.561,45
CI10
303
CImax
42
h10
9
A1
14,61
A3
5,17
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 31. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  45  245  218  4,84 
Scopus  76  329  273  3,59 
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  26502  dr. Martina Bofulin  Antropologija  Raziskovalec  2019 - 2023  149 
2.  37555  dr. Janoš Ježovnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  100 
3.  21449  dr. Špela Ledinek Lozej  Humanistika  Vodja projekta  2019 - 2023  383 
4.  07103  dr. Branko Marušič  Zgodovinopisje  Upokojeni raziskovalec  2019  1.408 
5.  25646  dr. Primož Pipan  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  316 
6.  25649  dr. Marjeta Pisk  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2023  144 
7.  55880  Ana Reberc  Antropologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2023  33 
8.  19251  dr. Nataša Rogelja Caf  Antropologija  Raziskovalec  2019 - 2023  192 
9.  08101  dr. Maja Topole  Geografija  Raziskovalec  2019 - 2023  508 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
Povzetek
V dobi porajajočih se ekstremizmov in vse večje razvojenosti družb se posamezniki in skupine soočajo z vprašanji, kako različne družbene pojave nagovoriti kolektivno in javno. Ob množici dediščinskih ustanov, konvencij in seznamov se zdi, da sta morda prav dediščina in proces njenega ustvarjanja primerna za povezovanje v skupnem vrednotenju preteklosti ter vizijah prihodnosti, iz česar pa so še vedno prepogosto izključene različne manjšinske skupine z neenakim dostopom do družbene in politične moči. Medtem ko je bilo razumevanje dediščine v 19. in prvi polovici 20. stoletja povezano predvsem z izgradnjo narodov in homogenih skupnosti, pa novejši premisleki izpostavljajo večperspektivno in množinsko razumevanje dediščine. V programski skupini se bomo zato posvetili premisleku o razmerjih moči ter o razpiranju in preseganju nacionalnega pri ustvarjanju dediščine, predvsem pa vrednotenju in analizi manjšinskih dediščin. Sledeč kritičnemu preučevanju dediščine (ang. critical heritage studies) bomo dediščino razumeli kot inherentno disonantno, kot preteklost v sedanjosti, predvsem pa kot procesualno, tj. podvrženo nenehnim pogajanjem. Raziskovalno problematiko bomo naslovili v petih tematskih sklopih: (1) Dediščina na dinamičnih mejnih območjih, (2) Dediščina v mobilnem svetu, (3) Jezik v rabi – raba jezika, (4) Živeti z dediščino in (5) Dediščinjenje prostora. Glavni cilj programa bo identifikacija, evidentiranje, dokumentiranje, ovrednotenje in analiza alternativnih manjšinskih oblik, praks in interpretacij ustvarjanja dediščine. Raziskovalno delo bo izrazito več- in interdisciplinarno. Vključevalo bo teoretska izhodišča in metodološke pristope preučevanja narodnega vprašanja, antropologije, etnologije, jezikoslovja, literarne vede, geografije in zgodovinopisja ter tako omogočilo kritičen premislek dosedanjih teoretsko-konceptualnih in metodoloških raziskovalnih izhodišč, empirično raziskovanje in sveže (re)interpretacije. Raziskave bodo prispevale k razvoju kritičnega preučevanja dediščine, predvsem pa omogočile opolnomočenje manjšin in demokratično participacijo v sodobni pluralni družbi.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program bo naslovil presečišče preučevanja dediščine in narodnega vprašanja s posebnim poudarkom na ustvarjanju dediščine manjšinskih skupin, tj. dediščin na obrobju. Omenjeno presečišče je v okviru obeh ved slabo raziskano področje. Z izvirnimi več- in interdisciplinarnimi raziskavami, inovativnimi participatornimi metodami in v sodelovanju z najnaprednejšimi središči za preučevanje dediščine bo program prinesel nove teoretične in metodološke vpoglede v ustvarjanje dediščine. Kritično bo ovrednotil in redefiniral teoretsko-konceptualni aparat ter omogočil premislek o razmejevanjih, razhajanjih, zbliževanjih, srečevanjih in zlitjih večinskih in manjšinskih dediščin – materializiranih, pripovedovanih, spominjanih ali predstavljanih. Raziskave uveljavljenih in mlajših raziskovalcev bodo prispevale k razvoju kritičnega preučevanja dediščine, dinamičnega in hitro razvijajočega se področja raziskav znotraj humanističnih ved. Raziskovalci bodo prispevali k vidnosti najkvalitetnejših humanističnih raziskav v Sloveniji in z udeležbo na pomembnih mednarodnih konferencah in z objavami v uveljavljenih revijah poskrbeli za prenos dosežkov tega področja med različne slovenske in tuje javnosti. Rezultati programa bodo uporabljeni v izobraževalnem procesu, zlasti na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Pomembni bodo za prihodnje generacije raziskovalcev in strokovnjakov na področju preučevanja dediščine, narodnega vprašanja, migracij, antropologije, etnologije, geografije, zgodovine in jezikoslovja. Omogočili bodo reflektirano poglobitev in razširitev infrastrukturnega programa ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina. Dolgoročni cilj programa je postaviti trdne temelje za ustanovitev katedre za celostno in kritično raziskovanje dediščine na obrobjih, ki se bo pridružila širši pobudi, mreži Evropskih kateder za kulturno dediščino (European Cultural Heritage Chairs).
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati programa bodo pomembno prispevali k družbeno-ekonomskemu in kulturnemu razvoju Slovenije. V prvi vrsti bodo prispevali k prepoznanju, vidnosti in zaščiti dediščin(e) več manjšinskih skupin, kot so ustavno varovane, jezikovne, verske manjšine, migranti idr. Promocija drugačnih pristopov k preučevanju dediščine bo poudarila pomen, ki ga imajo dediščine na obrobju pri (a) ustvarjanju novih vezi med kraji in posamezniki, (b) ozaveščanju družbe in posameznikov o večperspektivni preteklosti in drugačnosti in (c) medsebojnem spoštovanju in izgradnji bolj kozmopolitskih in vključujočih identitet. Identifikacija orodij za ustvarjanje dediščine bo pripomogla k prenosu znanja lokalnim upravam in vladnim službam ter drugim strokovnjakom za manjšinsko problematiko, regionalni razvoj, izobraževanje, kulturo, turizem, medije in infrastrukturo. Razširjanje rezultatov strokovnim in širšim javnostim prek spletišča Dediščinski observatorij, digitalne zbirke Europeana Migration, različnih dogodkov – konferenc, predavanj, okroglih miz –, obveščanja medijev, predvsem pa participatorne metode raziskovanja bodo neposredno opolnomočili manjšinske skupnosti, povečali ozaveščenost javnosti in dejavno prispevali k utrditvi in izboljšanju obstoječih praks na področju dediščinjenja. Manjšinskim skupnostim, v katerih prihaja do zamenjave jezika, bodo raziskave v sodelovanju z njihovimi člani pomagale vzpostaviti orodja za ublažitev pojava oziroma za medgeneracijski prenos jezika. Raziskave bodo omogočile tudi nekatere gospodarske priložnosti, saj bodo rezultati programa uporabni za prepoznavanje novih in upravljanje že obstoječih dediščinskih lokacij na obrobjih. Prepoznavanje oblik in praks, priložnosti in ovir ter identifikacija načinov in orodij za bolj vključujoče ustvarjanje dediščine bodo omogočili opolnomočenje manjšinskih akterjev in izboljšali pogoje za demokratično participacijo v sodobni pluralni družbi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno