Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Dejavniki, ki v kontekstu oskrbovanja na daljavo vplivajo na namen uporabe pametnih tehnološko podprtih storitev oskrbe med družinskimi oskrbovalci starejših ljudi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S215  Družboslovje  Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
pametna tehnologija, družinska oskrba, emotio-spatial context of care, time-spatial context of care, technology acceptance
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30704  dr. Jernej Berzelak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2021  120 
2.  06124  mag. Irena Brinar  Politične vede  Tehnični sodelavec  2019 - 2020  171 
3.  52570  Tomaž Burnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2020  14 
4.  31339  Tina Dolenc  Sociologija  Tehnični sodelavec  2019 - 2023 
5.  23424  dr. Vesna Dolničar  Sociologija  Vodja  2019 - 2023  333 
6.  22639  dr. Simona Hvalič Touzery  Sociologija  Raziskovalec  2019 - 2023  497 
7.  33824  Lea Lebar  Sociologija  Raziskovalec  2019 - 2023  162 
8.  27574  dr. Andraž Petrovčič  Sociologija  Raziskovalec  2019 - 2023  290 
9.  31975  dr. Katja Prevodnik  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2020  57 
10.  38019  Mojca Šetinc  Sociologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  49 
11.  30919  dr. Marina Trkman  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2021 - 2023  50 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.369 
Povzetek
Čeprav družinski oskrbovalci starejših oseb predstavljajo hrbtenico slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe starejših oseb, so le redko deležni ustrezne in zadostne pomoči. Trenutni slovenski sistem dolgotrajne oskrbe je fragmentiran, prav tako ni zakona o dolgotrajni oskrbi in negi, ki bi celostno zajel dolgotrajno oskrbo, kar predstavlja dodaten pritisk za družine, ki morajo za oskrbo bolnih starejših družinskih članov pogosto poskrbeti sami. Del družinskih oskrbovalcev, ki ni ustrezno raziskan, so t. i. oddaljeni družinski oskrbovalci, ki se soočajo z velikim številom izzivov, na katere ni zadostnega političnega odziva. Razvoj podpornih sistemov teleoskrbe (PT) je ustvaril nove prostore oskrbe, ki omogočajo oskrbo na daljavo, ter preoblikoval oskrbo in odnose v oskrbi, znotraj in prek tradicionalnih meja doma. Slovenija pri njihovi implementaciji žal zaostaja. Preliminaren pregled literature kaže pomanjkanje raziskav, ki bi v prostorskem kontekstu oskrbe empirično testirale sprejemanje in učinke uporabe podpornih sistemov teleoskrbe pri družinskih oskrbovalcih starejših oseb. Predlagani projekt obravnava zelo pomembna družboslovna vprašanja in zmanjšuje obstoječe vrzeli v znanju z naslavljanjem naslednjih ciljev: razvoj socio-tehničnega teoretskega okvirja sprejemanja podpornih sistemov teleoskrbe in učinkov rabe le-teh za oddaljene in bližnje družinske oskrbovalce starejših oseb; empirična validacija teoretskega modela sprejemanja podpornih sistemov teleoskrbe za oddaljene in bližnje družinske oskrbovalce starejših oseb, na reprezentativnem vzorcu družinskih oskrbovalcev starejših oseb, upoštevajoč vedenjske, odnosne in kontekstualne dejavnike, vključno s čustveno-prostorskim in časovno-prostorskim kontekstom in situacijo oskrbovanja; zagotavljanje novega znanja o učinkih rabe testiranega podpornega sistema teleoskrbe v realnih življenjskih situacijah, s poudarkom na (1) čustveno-prostorskem in časovno-prostorskem vidiku družinske oskrbe in (2) nekaterih osebnih značilnostih oddaljenih in bližnjih družinskih oskrbovalcev starejših oseb ter njihovi situaciji oskrbovanja (npr. spoprijemanje z izzivi oskrbovanja, breme, stres, pozitivni vidiki oskrbe, dobro počutje ipd.); pridobitev trenutno ne-obstoječih reprezentativnih podatkov o značilnostih slovenskih družinskih oskrbovalcev in njihovih izkušnjah z oskrbovanjem ter o kontekstih in situacijah družinskega oskrbovanja; razvoj izvirnega segmentacijskega modela sprejemanja PT pri DO v prostorskem kontekstu in ustreznih person družinskih oskrbovalcev.   Zgornji cilji bodo doseženi z izvedbo dveh raziskav med družinskimi oskrbovalci starejših oseb: 1. nacionalne reprezentativne anketne raziskave in 2. intervencijske študije z uporabo mešanih metod. Predlagani raziskavi bosta potekali med (1) družinskimi oskrbovalci starejših oseb v celotnem prebivalstvu, ki bodo vključeni v nacionalno reprezentativno anketno raziskavo, in (2) podskupino družinskih oskrbovalcev starejših oseb (oddaljenih in bližnjih družinskih oskrbovalcev), ki bodo testirali in evalvirali inovativni podporni sistem teleoskrbe, storitev GoLiveClip, ki je dostopna na mednarodnem trgu (ne pa še v Sloveniji). Projektna skupina ima na področju dolgotrajne oskrbe, neformalne oskrbe ter intervencij znotraj teleoskrbe in telezdravja bogate izkušnje iz velikih mednarodnih projektov (FP6-7, H2020, Erasmus+, Interreg). Kakovost in izvedljivost projekta zagotavlja močna udeležba vodilnih svetovnih znanstvenikov, ki so člani znanstvenega posvetovalnega odbora projekta, in s katerimi člani projektne skupine že dolgo uspešno sodelujejo.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo z razvojem izvirnega socio-tehničnega teoretskega okvirja in z izvedbo nacionalne reprezentativne anketne raziskave med družinskimi oskrbovalci (DO) starejših oseb (SO) ter intervencijske študije (z anketo pred in po testiranju ter polstrukturiranimi intervjuji) z DO naslovil številne vrzeli na proučevanem področju: Posebna pozornost bo namenjena prostorskemu vidiku oskrbe kot dejavniku, ki vpliva na sprejemanje podpornih sistemov teleoskrbe (PT) med DO SO. Ti rezultati bodo omogočili empirično validacijo teoretskega modela sprejemanja PT med DO SO. Vloga PT pri zagotavljanju oskrbe bo proučena iz prostorske perspektive. Posebna pozornost bo namenjena učinkom uporabe PT v realnih življenjskih okoliščinah (npr. dobro počutje DO, njihovi odnosi s SO), glede na čustveno-prostorski kontekst oskrbe in časovno-prostorsko organizacijo oskrbe. Testirana bo inovativna storitev PT, ki v Sloveniji še ni dostopna. Oblikovan bo izviren segmentacijski model s pripadajočimi personami DO znotraj prostorskega konteksta. DO bodo združeni v heterogene skupine, glede na njihove demografske značilnosti in način življenja. Predlagani projekt bo prvi v Sloveniji, v okviru katerega bo izvedena nacionalna reprezentativna anketna raziskava med DO SO. Raziskava bo dala pomemben vpogled v potrebe, dejavnike sprejemanja in želje, povezane s PT, kot tudi informacije o počutju DO, njihovem zdravstvenem stanju, spoprijemanju z izzivi in bremeni oskrbe ter izkušnjah z njo. Rezultati projekta bodo pomagali tudi slovenskim oblikovalcem politik, ki pripravljajo Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi pripomogel h kakovosti in trajnosti socialnega in zdravstvenega sistema. Na teoriji in na dokazih temelječi rezultati so nujno potrebni in pričakovani. Znanstvena uspešnost projekta bo zagotovljena s sodelovanjem multidisciplinarne skupine odličnih domačih raziskovalcev in tujih strokovnjakov iz različnih področij, ki bodo, po pričakovanjih, pomembno prispevali k rezultatom projekta: sociologija staranja in področja AAL (prof. Lamura, prof. Sixsmith), gerontehnologija (prof. Charness), zdravstvena in družboslovna informatika (prof. Taipale). V projektu bosta sodelovala tudi dva vodilna strokovnjaka iz prakse: g. Horsfield, vodja digitalnih inovacij in raziskav, ki vodi implementacijo PT pri NHS Liverpool in g. Verbeek, ustanovitelj in direktor podjetja Gociety Solutions, ki razvija in ponuja GoLiveClip. Glede na pretekle reference raziskovalne skupine in njihovo sodelovanje z odličnimi strokovnjaki se pričakuje, da bodo rezultati dosegli globalno prepoznavnost (npr. skupni mednarodni projekti, publikacije, sekcije na konferencah, delavnice). To bo nedvomno okrepilo položaj raziskovalne skupine v svetu. Pričakuje se, da bodo rezultati projekta objavljeni v vrhunskih znanstvenih publikacijah (2 znanstvena članka v revijah, ki so uvrščene med prvih 10% in 5 dodatnih mednarodnih objav). Izmenjava znanja bo potekala tudi s pomočjo gostujočih predavanj.
Pomen za razvoj Slovenije
The project will address several unexplored research gaps by developing an original socio-technical theory-driven framework and by conducting a nationally representative survey among family carers (FCs) of older people (OP) and intervention study with baseline and follow-up surveys and semi-structured interviews with FCs: It will take into specific consideration the spatial context of care as a factor impacting the acceptance of assistive telecare (AT) systems among FCs of OP. These results will enable an empirical validation of a new theoretical AT acceptance model for FCs of OP. It will look into the role of AT in care provision from the spatial perspective. In particular, it will focus on the outcomes of AT use in real-life settings (such as well-being of FCs and their relationships with OP) with regard to an emotio-spatial context of care and time-spatial organization of care. A cutting edge standalone AT (which is not yet available in Slovenia) will be assessed. It will develop the original segmentation model of family carers’ AT acceptance and corresponding personas of FCs within the spatial context. FCs will be clustered in heterogeneous segments with distinguishable demographic and life-course properties. The proposed project will be the first in Slovenia to conduct a nationally representative survey among FCs of OPs. This study will not only provide an important insight on FCs’ needs and acceptability of AT but also (in Slovenia non-existent) information on their well-being, health status, caregiving situation, experiences with care, burden and coping. With this data, the project will inform Slovenian policy makers who are preparing the Long-term Care Act, which is expected to help the quality and sustainability of social and healthcare systems. The theory-driven and evidence-based results are urgently needed and expected. The project’s scientific viability is based on the collaboration of a multi-disciplinary team of excellent home researchers and foreign experts in different fields that are expected to be highly impacted by the project’s results: sociology of ageing and Active Assisted Living Programme (Prof. Lamura, Prof. Sixsmith), gerontechnology (Prof. Charness), health and social informatics (Prof. Taipale). The project will also involve two leading practitioners: Mr. Horsfield, the digital, innovation and research lead who is introducing and implementing the AT programme at NHS UK, and Mr. Verbeek, founder and managing director of GoCiety Solutions, the company that develops and offers GoLiveClip. Given the past references of the research team and strong collaboration with many excellent experts, it is expected that the deliverables will receive global recognition, e.g. joint international projects, publications, conference sessions and workshops. Results of the project are expected to be published in top scientific publications (two scientific articles in journals that are ranked within the top 10% and five additional international publications). Knowledge sharing will also be conducted through visiting lectures.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno