Projekti / Programi
Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.01 |
Družboslovje |
Politične vede |
Politologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Arendt, prelom v tradiciji, konceptualne spremembe, Koselleck, temeljni pojmi, prevajanje, post-socialistični izzivi
Raziskovalci (10)
Organizacije (3)
Povzetek
Prispevek Hannah Arendt je v zadnjih dvajsetih letih pridobil velik pomen v politični misli, njena dela so bila prevedena v številne jezike, številni njeni koncepti pa so postali ključ do interpretacije modernosti, problemov zla, kolektivnega nasilja in zločinov, terorizma, človekovih pravic in položaja beguncev. Raziskovanje njenega opusa že predstavlja samostojno področje in številni njeni koncepti so bili temeljito raziskani. Vendar pa ne obstaja sistematično raziskovanje njenega prispevka k analizi konceptualnih sprememb, ki bi preučilo v kakšne razmerju je do obstoječih šol temeljnih pojmov in raziskalo relevantnost njenega specifičnega pristopa. Še vedno velja za eklektično in esejistično mislico, čeprav je njeno celotno delo mogoče opisati kot enega najbolj izvirnih primerov premislekov konceptualnih izzivov „po Auschwitzu“.
V evropski raziskovalni tradiciji obstaja več pristopov do temeljnih pojmov politike oziroma do pojmovne zgodovine (Begriffsgeschichte): od Koselleckovega monumentalnega dela na konceptih v njihovi historični dinamiki preko francoske in italijanske šole ter cambridške zgodovine politične misli, ki se osredotoča na spremembe na relaciji govor-delovanje, pa vse do novejšega finskega raziskovanja ter nizozemske politično-socialne pojmovne zgodovine, ki raziskuje konceptualne skupine v medjezičnih kontekstih. Kljub specifikam so vsi upoštevali bodisi heideggerjansko temporalno dimenzijo ali tako imenovani lingvistični obrat, ter izhajali iz neke vrste preloma med »starim« in »modernim« svetom, v katerem nastaja sodobna pojmovnost z »Janusovo glavo«. Koselleck opredeljuje Sattelzeit in krizo kot odločilne trenutke za oblikovanje sodobne konceptualnosti (Begrifflichkeit).
Tudi velik dal opusa Hannah Arendt zajema premislek političnih kategorij, a ne na način zgodovinske sistematike, temveč skozi razpravo o prelomu tradicije, ki ga kot faktični zlom locira v totalno dominacijo 20. stoletja. To postane negativno izhodišče za kritiko pojmov »političnega« v zahodni politični misli ter za premislek o tem, ali imajo stari koncepti še vedno pomen in kakšne posledice to prinaša za naše razumevanje pojavov, kot so moč, oblast, nasilje, politika, birokracija, imperializem itd.
Ta projekt se opira na tezo Hannah Arendt o prelomu tradicije in posledicah tega preloma za politično teorijo, predvsem za razumevanje, uporabo in prevajanje nekaterih temeljnih pojmov politike – in to tezo postavlja v odnos do izbranih evropskih teorij konceptualnih sprememb. Sistematično preučuje specifičnost prispevka H.A. k analizi temeljnih pojmov ter pokaže na razloge, zakaj in kje je ta pristop podoben ali se razlikuje od drugih šol, in kaj ga združuje ali ločuje zlasti od Koselleckove zapuščine ter kako to vpliva na razlagalno moč (izbranih) pojmov. Iz perspektive političnih ved in z vzpostavitvijo povezave med različnimi raziskovalnimi področji in (mlajšimi) raziskovalci različnih smeri in šol želi projekt okrepiti uvide v to, kako koncepti vplivajo na našo sposobnost razumevanja sodobnih izzivov. Poleg tega je cilj reformulirati in ponovno opisati izbrane politične koncepte na teoretično izviren in za politično prakso relevanten način.
Izvirni rezultati projekta bodo metodološki okvir za analizo sprememb, analize "prevajanja" in ponovni opisi nekaterih temeljnih pojmov politike v 21. stoletju. To bo pripomoglo k razumevanju nekaterih ključnih izzivov v postsocialističnem neoliberalnem okolju, kot so prelom s socializmom/komunizmom, nastanek in zaton revolucionarnih gibanj ob koncu tisočletja in vračanje totalitarnih tendenc v Evropi in drugod, perečih vprašanj resnice v politiki, vzpona novega rasizma in novih globalnih delitev, problemov nacionalnih držav, beguncev, migrantov, kriminalizacije migracij in naraščajočih pojavov odvečnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt »križa« dve raziskovalni področji, študije Hannah Arendt in raziskovanje konceptualnih sprememb, medtem ko zasleduje interes političnih znanosti. S tem kreira nov pristop tako v Sloveniji kot tudi v širšem mednarodnem okviru, tako da bodo imeli rezultati vpliv na obe področji kot tudi širše na družboslovje. Projekt proizvaja nova politološka spoznanja ter prispeva k razvoju političnih pojmov. Konceptualni izzivi so za razvoj znanosti najmanj tako pomembni kot empirično reševanje problemov, zato projekt odločilno prispeva k oblikovanju teoretske baze za empirično raziskovanje in h kritičnemu pristopu do nove pojmovnosti.
Projekt združuje tudi mlajše raziskovalce z različnih teoretičnih šol in področij (psihoanaliza, pravne študije, kulturne študije, politične vede, sociologija) ter s tem ustvarja svežo perspektivo tako v Sloveniji kot v mednarodni znanstveni skupnosti. Projekt bo med drugim okrepil sodelovanje med znanstveniki iz različnih okolij, ki se ukvarjajo z arendtovskimi koncepti in/ali študijami v regiji, izboljšal regionalno in EU debato in tako prispeval k izvirnemu premisleku in preoblikovanju nekaterih političnih konceptov, ne le po »Auschwitzu« ampak tudi „po Srebrenici“, Ruandi, Iraku in Siriji. Rekonstrukcije političnih kategorij iz različnih zornih kotov bodo razvile nova znanja v političnih vedah, zlasti skozi dognanja glede specifičnega vmesnega prostora in razlik, ki obstajajo med Arendt in drugimi konceptualnimi šolami. Projekt krepi razvoj študij Hannah Arendt v Sloveniji, kjer so sodelujoči raziskovalci doslej individualno in sporadično delali na določenih vprašanjih. Projekt bo združil njihova prizadevanja, jih povezal z mednarodnimi raziskovalnimi skupinami in ustvaril skupno platformo za razpravo in objave.
V tem smislu bodo izsledki posebej vplivali na:
A) Razvoj baze znanja družbenih ved in političnega jezika;
B) Globlje razumevanje primerov postsocialistične, evropeizirane in globalizirane politične pojmovnosti;
C) (Med)kulturni razvoj in identiteto, saj bodo prispevali k razvoju slovenskega jezika s tem, da bodo analizirani izbrani temeljni pojmi v slovenskem jeziku kot tudi v relaciji do drugih jezikov (srbohrvaškega, nemškega, angleškega, francoskega in italijanskega);
D) S članki v mednarodnih revijah bo raziskovalna skupina krepila mednarodno in nacionalno bazo znanja ter vplivala na nove kvalitetne prevode H.A. in drugih avtorjev;
E) Okrepljeno razumevanje težavnih pojavov, denimo novega rasizma in novih globalnih delitev, problema begunstva in kriminalizacije migracij ter vse bolj razširjenega fenomena človeške odvečnosti.
F) Okrepljen interes za povezovanje med umetnostjo, teorijo in znanostjo, saj bo to imelo za posledico večje razumevanje, prepoznavnost in vpliv raziskovalnih rezultatov;
G) Okrepitev akademske in širše razprave o kritičnih temah sodobnih družb kot so zaton revolucionarnih gibanj ter ponovni vzpon totalitarnih tendenc v Evropi in drugod.
Pomen za razvoj Slovenije
The project intervenes in an unexplored field and creates new knowledge. It fuses two research areas, Hannah Arendt's studies and the research of conceptual changes, while pursuing the interest of political science. This is a new approach both in Slovenia and wider, so that the results will have a more general impact in social and political science. Since for the development of science, conceptual problems are at least as important as empirical problem solving, the project will make a decisive contribution to the forming of a theoretical base for empirical research.
The project brings together younger scholars who are rooted in various theoretical schools and disciplines (psychoanalysis, legal studies, cultural studies, political science, sociology). It will, among others, enhance the cooperation among scholars of different background who deal with Arendt and/or study concepts in the region, improve regional debate and therefore contribute to the original re-working of political concepts not only “after Auschwitz” but also “after” Srebrenica”, Rwanda, Irak and Syria. Reconstructions of political categories from different angles will generate new knowledge in political science, especially while taking into account the specific interface between Arendt and other conceptual schools. The project will further develop Arendt studies in Slovenia, where some of the participating researchers have worked on certain issues individually and collaborated spradically. The project will multiply their efforts, link them to the international research groups and result in joint platform for discussion and publishing.
Additionally, the results will contribute to:
A) Developing a knowledge base of social sciences and a political language;
B) Understanding relevant examples of post-socialist, Europeanized and globalized political concepts and vocabulary;
C) (Inter)cultural development and identity, bringing together both Slovenian, regional researchers and EU scholars as they will contribute to the development of language by analysing the selected basic concepts in the Slovenian language as well as in relation to others (Serbo-Croatian, German, English, French and Italian);
D) Deepening the understanding of critical contemporary phenomena, such as new racism and new global divisions, the problems of refugees, migration and the criminalization of migration and an increasingly widespread phenomenon of human superfluousness;
E) With articles in international journals, the research group will strengthen the international and national knowledge base and influence the new quality translations of H.A. and related authors;
F) Strengthened interest in linking between art, theory and science, as this will result in greater understanding, visibility and impact of research results;
G) Promoting an international scholarly and public debate on critical issues of post-modern societies such as the breakdown of revolutionary movements and the re-emergence of totalitarian tendencies in Europe and elsewhere.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
