Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Alpinistična literatura: Slovenija in onkraj. Intertekstualnost, intersubjektivnost, internacionalnost

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
alpinistična literatura, alpinizem, biografika, intertekstualnost, intersubjektivnost, internacionalnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  21450  dr. Marijan Dović  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2022  555 
2.  30792  dr. Jernej Habjan  Literarne vede  Vodja projekta/programa  2019 - 2022  184 
3.  34595  dr. Andraž Jež  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2022  103 
4.  01397  dr. Alenka Koron  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2022  257 
5.  31356  dr. Johann Georg Lughofer  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2022  252 
6.  31243  dr. Peter Mikša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2022  584 
7.  36343  dr. Lidija Šumah  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2022  45 
8.  14508  dr. Tomislav Virk  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2022  1.092 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
»Alpinistična literatura« je raziskovalni projekt, ki predlaga eno prvih kolektivnih znanstvenih obravnav literature alpinistov. Ker literarna veda običajno privilegira tematizacijo gora v kanoničnem leposlovju, poljudne obravnave pa dajejo prednost neteoretskim vprašanjem literature alpinistov, ta literatura ostaja vrzel v literarni vedi. V literarni vedi torej gore ostajajo predvsem tematika, namesto da bi postale element, ki daje tekstu formo: v ospredju so kanonični pisci in njihova tematizacija gora, ne alpinisti in njihovo avtobiografsko uobličenje izkustva. Zato se moramo vprašati takole: lahko alpinisti govorijo? Drugače rečeno, kako naj teoretiziramo sámo dejstvo, da je bil tako uveljavljen žanr, kot je alpinistična literatura, doslej komajda teoretiziran? Gre to morda pripisati temu, da alpinistična literatura poraja ne le novo alpinistično literaturo, pač pa tudi nove alpiniste? In, navsezadnje, kakšen tip skupnosti se zamišlja v knjigah o športu, ki je bolj smrtonosen in hkrati bržkone bolj literaren kakor vsi drugi športi skupaj? V ospredju bo 20. stoletje kot obdobje, ko osrednji medij alpinistične kulture postane izvirna knjiga. V 20. stoletju se težišče premakne od Alp k Himalaji in od osvajanja alpskih vrhov k osvajanju še višjih vrhov v istem, t. i. alpskem slogu. Prva desetletja 20. stoletja se posvečajo zadnjim problemom Alp, ki jih sredi stoletja zamenjajo himalajski problemi, ki so konec stoletja tudi sami odpravljeni in nadomeščeni z istimi problemi, obravnavanimi v alpskem slogu. Tako se Alpe, ki jih kot problem zamenja Himalaja, tam vrnejo kot sam slog plezanja. Ko s tem postane ključen sam slog plezanja, zgubi svojo osrednjo vlogo slog literarnih popisov tega plezanja, saj se ti umaknejo dokumentarcem in novim medijem. Kratka forma poročil v prestižnih planinskih vestnikih z začetka 20. stoletja se konec stoletja vrne kot kratka forma poročil na socialnih omrežjih. Med poročilom za vestnik in zgodbo za Instagram pa se razplete zgodovina alpinistične knjige. Projekt bo na ta slabo raziskani žanr apliciral tri zelo dobro raziskane koncepte: intertekstualnost, intersubjektivnost in internacionalnost. Intertekstualna obravnava vseh slovenskih alpinističnih knjig t. i. dolgega 20. stoletja in vseh alpinističnih knjig, na katere se te eksplicitno referirajo, bo odkrila bogato omrežje referenc med temi knjigami. V primeru alpinistične literature bo treba ta intertekstualni pristop dopolniti z intersubjektivnim, saj avtobiografije, ki jih alpinizem daje kakor da v zameno za življenja, same dajejo nova življenja, s tem ko številne bralce in bralke navdušujejo za alpinizem. Nazadnje pa ta izjemna sugestivnost proizvede zamišljeno skupnost, ki je v nasprotju s skupnostjo, zamišljeno v večini kanonične literature, bolj internacionalna kakor nacionalna. To bo zahtevalo trojno metodologijo, utemeljeno na teorijah intertekstualnosti, teorijah intersubjektivnosti in teorijah svetovne literature. Vse tri pristope bo povezovala uporaba dodatnih pristopov natančnega branja, teorij avtobiografije, naratologije, zgodovine knjige, študijev globalizacije in postkolonialnih študijev. Vse tri temeljne pristope bo povezovala tudi težnja po ilustriranju intertekstualne, intersubjektivne oziroma internacionalne ravni omrežja alpinističnih knjig s pomočjo orodij teorije omrežij.
Pomen za razvoj znanosti
Ko gre za gore, daje literarna veda kanoničnim piscem in njihovim tematizacijam gora prednost pred alpinisti in njihovim avtobiografskim uobličenjem izkustva. Tekst je s tem na račun forme reduciran na tematiko. Zato se moramo najprej vprašati, kako lahko teoretiziramo sámo dejstvo, da je bil tako priljubljen žanr, kot je alpinistična literatura, doslej komajda teoretiziran. Je to nemara povezano s tem, da alpinistične knjige porajajo ne le nove alpinistične knjige, temveč tudi nove alpiniste? In kakšna skupnost se navsezadnje zamišlja v teh knjigah o športu, ki je bolj nevaren in obenem bolj literaren kakor vsi drugi športi skupaj?   Če ta vprašanja o intertekstualnosti, intersubjektivnosti in internacionalnosti alpinistične literature postavimo na način, ki ga lahko potrdi gradivo, lahko literarni vedi pomagamo vzpostaviti novo raziskovalno problematiko, tj. športno literaturo kot objekt znanstvene obravnave. To utegne prispevati k odpravi izsiljene izbire med običajno neznanstvenimi pristopi v poljudni znanosti in tako rekoč neobstoječimi pristopi v literarni vedi. V našem posebnem primeru pa to utegne konceptualizirati alpinistično literaturo kot korpus, ki ni zvedljiv ne na literarnovedne obravnave nacionalnih literarnih kanonov ne na poljudne obravnave nacionalnih športnih legend. Planinska zveza Slovenije, za katero je član projektne skupine že objavil dve znanstveni monografiji in digitalni časovni trak, je druga največja ustanova v slovenski civilni družbi. Ta položaj je primerljiv z mnogimi drugimi alpskimi deželami pa tudi z drugimi družbami z bogato gorniško tradicijo. Poleg tega prihajata iz Slovenije najbolj reden dobitnik zlatega cepina, t. i. oskarja alpinizma, in najnovejši, deseti prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo. To ponuja projektu številne možnosti diseminacije rezultatov v obliki razstav, medijskih nastopov in javnih predavanj. Vse to lahko prispeva k strogo raziskovalnemu vplivu projekta na vseh področjih literarne vede, povezanih s športno literaturo pa tudi z avtobiografijo, popotniško literaturo, zgodovino knjige, okoljem in postkolonializmom.
Pomen za razvoj Slovenije
When it comes to the mountains, literary studies still tend to focus on canonical writers and their thematization of mountains, and not on mountaineers and their autobiographical informing of experience. In short, writing is reduced to its theme, to the detriment of its form. The first question to be posed, then, is, How can we theorize the very fact that a genre as established as mountaineering literature has hardly been theorized? Can this have anything to do with the fact that mountaineering books engender not only new mountaineering books, but also new mountaineers? Finally, what kind of community is imagined in these books about the sport that may be both more deadly and more literary than all the other sports combined?   If these questions about mountaineering literature’s intertextuality, intersubjectivity, and internationality are posed in a way corroborated by the material, they can help literary studies establish a new research field, namely sport literature as an object of genuine scholarly knowledge. In general, this may contribute to a bypassing of the forced alternative between the generally non-scholarly approaches in non-fiction and the almost non-existing approaches in literary studies. In particular, it may conceptualize mountaineering literature as a corpus reducible neither to scholarly accounts of national literary canons nor to non-fiction accounts of national sport legends. The Alpine Association of Slovenia, where a member of the project team already published two research monographs and a digital timeline, is the second largest body in Slovenian civil society. This situation is comparable to many other Alpine countries as well as other countries with a rich mountaineering tradition. Also, the mountaineer with the most Piolets d’Or, the so-called Oscars of high-altitude climbing, comes from Slovenia, as does the tenth, most recent recipient of the Life Achievement Piolet d’Or. This gives the project numerous possibilities to disseminate its results in such forms as exhibitions, media interviews, and public talks. All this will hopefully add to the project’s scholarly impact in all areas of literary studies related to sport literature, but also to life writing, travel writing, book history, environment, and postcolonialism.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno