Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Stare tradicije v novih oblačilih: glasbene in besedilne predelave v izvajalski praksi liturgične glasbe

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H320  Humanistične vede  Muzikologija 
Ključne besede
migracije in preobrazba repertoarja, glasbene predelave in kontrafakture, sakralna glasba, potridentinski koral, operne arije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.605,23
A''
50,69
A'
1.662,88
A1/2
2.162,88
CI10
17
CImax
5
h10
2
A1
14,85
A3
0,88
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 28. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  30  0,2 
Scopus  36  19  15  0,42 
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12243  dr. Matjaž Barbo  Muzikologija  Raziskovalec  2019 - 2022  473 
2.  53698  Lucija Bizant    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
3.  53501  Jana Erjavec  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  10 
4.  31215  dr. Klemen Grabnar  Muzikologija  Raziskovalec  2020 - 2022  114 
5.  13137  dr. Metoda Kokole  Muzikologija  Raziskovalec  2019 - 2022  411 
6.  54843  dr. Marko Motnik  Muzikologija  Raziskovalec  2020 - 2022  86 
7.  32212  dr. Nejc Sukljan  Muzikologija  Raziskovalec  2019 - 2022  67 
8.  27509  dr. Katarina Šter  Humanistika  Vodja projekta/programa  2019 - 2022  382 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.425 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.472 
Povzetek
Posamezne glasbene zvrsti so se kakor vsaka živa glasba razvijale, spreminjale in preobražale v času. Nekatere med njimi, tudi če so obstajale v istem času, so bile strogo ločene, druge so bile povezane bolj, kakor bi domnevali po njihovi funkciji in obliki. Nekatere nezdružljive tradicije in njihove zvrsti so se v teku časa srečale zaradi skupne funkcije oz. vloge, v kateri so se znašle, čeprav so bile po izvoru različne. Med takšne tradicije v času od tridentinskega koncila do konca 18. stoletja na Slovenskem npr. sodita iz gregorijanske tradicije izhajajoči koral in glasba iz povsem posvetnih zvrsti, kakršna je bila operna glasba, ki je bila po izvoru veliko sodobnejša. Sploh v 18. stoletju, če že ne prej, sta se v določenih okoljih oba žanra srečevala v liturgiji, z istimi besedili in liturgično funkcijo, pri čemer gre pri koralu pogosto za nadaljevanje ali različne glasbene predelave starejše tradicije, pri posvetni glasbi pa na prvem mestu za besedilne in na drugem za glasbene predelave. Obe vrsti glasbe so poslušalci poznali od prej, a iz različnih okolij: eno iz liturgičnega in drugo iz povsem posvetnega; ena zvrst je veljala za najbolj sakralno, druga za najbolj profano, ena je imela patino tradicije, druga vznemirljivost novosti. Kako je ta raznolika glasba obstajala in soobstajala ter se izvajala pod skupnim okriljem liturgije?   Projekt bo tako opazoval izvajalsko prakso dveh različnih glasbenih tradicij, ki ju srečujemo v »liturgičnih oblačilih« oz. predelavah v času med tridentinskim koncilom in koncem 18. stoletja na Slovenskem. Glavna tradicija raziskave bo posrednjeveški koral, za katerega imamo več virov in ki ga bomo opazovali skozi celotno obdobje, kot tradicijo z izpeljanimi predelavami. Kot primerjalno (skoraj kontrastno) nasprotje tej najbolj cerkveni tradiciji bo sopostavljena tradicija predelav (skoraj najbolj) posvetne glasbe, predvsem opernih skladb, za liturgično uporabo. Projekt bo tako poskušal ugotoviti, kakšen oz. kaj je bil koralni repertoar z ozemlja današnje Slovenije v obravnavanem času; kje, kako in v kakšnem kontekstu je bil zapisan; ter kje, kako, v kakšnem kontekstu in kdo ga je izvajal. Vse to bo poskušal umestiti v povezavo z drugimi žanri, med katerimi bo kot kontrast in obenem del istega konteksta izpostavljena za liturgični kontekst še neznana predelana posvetna glasba. V obeh zvrsteh glasbe na Slovenskem bo projekt obenem iskal evropske vzporednice, ki se v zadnjih letih v vse večji meri razkrivajo na vseh področjih glasbene zgodovine.   V raziskavi bodo analizirani, kategorizirani in inventarizirani primarni viri obeh repertoarjev, ki so bili v rabi v slovenskem prostoru ter so se ohranili v slovenskih ali tujih hraniščih. Na podlagi rezultatov analiz in iz njih sledečih primerjav bomo ugotavljali razlike in podobnosti med repertoarjema, nato pa bodo primerjave razširjene na primerljive vire v evropskem (predvsem srednjeevropskem) okviru, kar bo raziskavi omogočilo širok kontekst. Eksplicitno nas zanima vloga obeh tradicij v liturgiji, njuna izvajalska praksa in predvidena slogovna raznolikost, implicitno pa bodo ob tem izpostavljena tudi vprašanja odnosa do sakralnega ali posvetnega v glasbi nekega časa, razmerja predelave do izvirnika in odnosa med besedilom in glasbo v izvirniku in predelavi.
Pomen za razvoj znanosti
Redke evropske študije zadnjih let z zanimivimi primeri korala in predelav posvetne glasbe iz obravnavanega obdobja kažejo, da gre za aktualno in novo temo, saj so viri večinoma neznani in glasba v njih zelo malo raziskana. Raziskava bo razkrila do sedaj verjetno še dokaj malo znane ali celo neznane aspekte glasbenega življenja na Slovenskem in pokazala, da je bilo glasbeno življenje na tem prostoru bogatejše, kakor si predstavljamo. Novi viri koralne tradicije in predelav posvetne glasbe, kjer izstopa predvsem neznani repertoar za liturgijo predelane operne glasbe, bodo pomembno dopolnili podobo o glasbenem življenju na Slovenskem in v Srednji Evropi tega časa ter morda opozorili na podobne primere v tujini. Raziskava bo pomembno dopolnila naše védenje o glasbenem življenju na slovenskih tleh v določenem času, ker pa Slovenija ni bila izolirana od sočasne evropske glasbe, bi lahko rezultati raziskav opozorili na prisotnost istih fenomenov še drugje in pomembno doprinesli k evropskemu glasbenemu zgodovinopisju.   Projekt z ozirom na skupni kontekst liturgične rabe in izvajanja v raziskavi sopostavlja dve na prvi pogled različni zvrsti, ki bi ju sicer raziskovali strogo ločeno, saj imata zgodovinsko, funkcijsko in glasbeno povsem različen izvor, zato bodo rezultati novi in zanimivi, celo presenetljivi. Raziskave, ki se na novo sprašujejo o opredelitvah, pomenu in razumevanju posameznih glasbenih zvrsti v nekem času, spreminjajo pogled tako strokovnjakov kakor laikov na glasbeno zgodovino in odpirajo vrata novim smerem raziskovanja.   S tem, ko bi projekt opozoril na do sedaj malo znane repertoarje znotraj posameznih držav, bi se nedvomno odprlo novo polje preučevanja vplivov in povezav znotraj evropskih glasbenih tokov. Tako bo projekt nedvomno spodbudil podobne študije. Informacije iz navidez obrobnih repertoarjev, ki se s svojo spremenljivostjo in fleksibilnostjo izmikajo . trdni kategorizaciji, obenem pa ponujajo vpogled v glasbeno ustvarjalnost določenega okolja, bodo spodbudile širši premislek o tem, kaj pomenita izvirnost in ustvarjalnost v glasbi. Tako projekt problematizira muzikološke estetske koncepte, kot sta vprašanji izvirnosti in glasbenega dela kot umetnine. Tako na širši idejni ravni želi pokazati, da se določeni koncepti ne morejo aplicirati na določeno obdobje in fenomene glasbene zgodovine brez premisleka oz. možnosti, da hkrati v njem soobstajajo tudi drugi, nič manj vredni koncepti.   Projektna raziskava se bo v veliki meri ozirala na glasbeno izvajalsko prakso, kar je v Sloveniji sploh za študije o glasbi pred začetkom organiziranega koncertnega življenja v 19. stoletju še zelo redka praksa. V zadnjem času se razvija in na pomenu pridobiva t. i. performance-based research, znanost, ki črpa iz poznavanja ne le glasbenega zapisa, temveč tudi izvajalske prakse. Povezave raziskovanja z izvajalsko prakso so še vedno novost, a izredno obetavne; na primeru neznanega repertoarja, ki ga bo obravnaval projekt, tovrstnih raziskav skoraj ni.
Pomen za razvoj Slovenije
Recent – but still rare – European studies concerning late plainchant and reworkings of the profane music from the period in question show that this is an up-to-date, even new subject, and that many sources of this music are still unknown. On the basis of new sources of the plainchant tradition and reworkings of profane music, revealing the hitherto unknown repertoire used in the liturgy, the project will be able to reveal several until now relatively unknown aspects of the musical life on the Slovenian territory, and show that it was richer than was assumed previously. It will be an important contribution to our knowledge of musical life in the lands of today’s Slovenia and its possible new connections to other European countries where research of this phenomenon is ever more present as well. It seems that this phenomenon was foremostly connected to the Central Europe and can as such tell us a lot about musical practices and life in the broader area. Thus, the information gathered and syntheses concluded could contribute to the European music historiography in general.   In the context of the common liturgical use, the project researches together two seemingly incompatible genres or music traditions which would usually be studied separately because of the differences in their origin and primary function. So the results of research will necessarily be new and exciting, even surprising. Such research which looks for new definitions and understanding of musical life in a certain time changes the view of the scientific as well as lay audience on music history and opens door to new ideas and research directions.   In drawing attention to the little known repertoires, the project can stimulate similar studies and perhaps even open a new field of studies of influences and connections between such repertoires throughout Europe. The project wishes to point it out on a broader level that generally accepted concepts should not be applied to certain musical phenomena or all periods in history without considering the possibilities and concepts originating from the sources first. Discovering new information in the seemingly marginal repertoires, which with their flexibility and changeability evade firm categorization, but also give us a direct insight into the creativity of a certain time, will stimulate re-thinking the established musicological and aesthetical concepts about certain musical phenomena.   The project research will be concerned with the musical performing practice, which is still a novelty in Slovenia, especially in the field of early music. The so-called performance-based research as a scholarship based not only on the written record of music, but also on the knowledge on its performance, is more and more present. Direct connections of scholarship and performing practice are still rare, but challenging and promising, especially for the repertoires which seem to have developed through practical performance even more than through the written medium.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno