Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

TEATRALIČNOST OBLASTI: HEGEL IN SHAKESPEARE O SODOBNIH STRUKTURAH OBLASTI

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H001  Humanistične vede  Filozofija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
teatralnost, oblast, avtoriteta, ponavljanje, komedija, dejanje, Hegel, Shakespeare
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05945  dr. Mladen Dolar  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2023  694 
2.  36342  dr. Simon Hajdini  Filozofija  Raziskovalec  2020 - 2023  146 
3.  37757  dr. Bara Kolenc  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2023  135 
4.  28324  dr. Mirt Komel  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2023  489 
5.  29356  dr. Gregor Moder  Filozofija  Vodja  2019 - 2023  165 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.411 
Povzetek
Ta raziskovalni projekt je filozofska raziskava teatralnosti oblasti, zamišljena kot serija heglovskih intervencij v Shakespearjevo delo. Zagovarjali bomo stališče, da političnih razmerij in struktur ni mogoče zadostno pojasniti zgolj z razlago racionalnih interesov in zmožnosti vpletenih posameznikov ali skupin. Ustrezna interpretacija oblasti mora pojasniti tudi ideološko dimenzijo, dimenzijo, zakoreninjeno v željah in fantaziji. Politična oblast je utemeljena ne samo z interesi in okoliščinami, temveč je tudi odvisna od učinkov argumentacije, retorike, prezentacije in uprizoritve. To dimenzijo v najširšemo pomenu prepoznavamo kot dimenzijo »teatralnosti oblasti«. Sama po sebi je teatralnost oblasti transhistorični pojav, kakor sta ga opisala že Platon in Aristotel. V resnici je mogoče večino, če že ne vseh, političnih dejanj pojasniti kot teatralna v najširšem pomenu izraza – natančno zato je gledališka metafora tako posrečena za politična dejanja in igralce. Političnofilozofska tradicija, pa tudi sodobne razprave o tem vprašanju, se po navadi teatralnosti oblasti lotijo z enim od naslednjih dveh pristopov. Prvič, teatralnost v politiki, religiji in javnem diskurzu na sploh razumejo kot cirkus, sovražen resnici, in ga moralno obsojajo. Drugič, k vprašanju oblasti pristopijo skozi kritiko ideologije, pri tem pa razumejo oblast kot vselej že teatralno in se osredotočijo na boj za oblast, ne na presojanje argumentov. Ta projekt pa vztraja pri stališču, da mora ustrezna analiza oblasti preseči to alternativo in zagovarjati pomembnost kategorije resnice v okviru oblasti kot inherentno teatralne. Za iztočnico si bomo vzeli Foucaultovo znano distinkcijo (iz Nadzorovanja in kaznovanja) med gledališčem kaznovanja, kakor ga je prakticiral zgodnjenovoveški monarhični režim, ter mnoštvo »mikro-gledališč oblasti«, značilnih za ideje novejšega penološkega sistema, kakršne so predstavljene v fascinantni zamisli Panoptikona pri Benthamu. Foucault je pripomnil, da je v novejšem režimu prijem oblasti še močnejši, saj se zdi, da so v njem kaznjenci sami svoje orodje nadzorovanja in kaznovanja. Če pomislimo na sodobna tehnološka orodja, in na način delovanja sodobnih družbenih medijev, kjer uporabniki sami postavijo svoje osebne informacije na ogled javnosti, potem se zdi, da so Foucaultove opazke samo še pridobile na veljavi. Obenem je nedavni razvoj dogodkov v politični areni demokratičnih družb, pa naj gre za vzpon alternativne desnice ali za razširjanje avtoritarne ali populistične politike, potisnil teatralnost oblasti v središče pozornosti. Natančna analiza teatralnosti oblasti je danes potrebna bolj kot kadar koli poprej. Stava tega projekta pa je, da če se hočemo premakniti onstran alternative med moralnim obsojanjem teatralnosti in brezpotjem kritike ideologije, potem bi bila morda lahko zelo koristna zamenjava perspektive. Zato se bomo lotili raziskave, kako gledališče samo misli gledališkost oblasti. Dve figuri utelešata zgodovinski prehod od zgodnjenovoveške k poznonovoveški teatralnosti oblasti: Hegel in Shakespeare. Sta privilegirani instanci premika od gledališkega prikaza kraljevske suverenosti do mikrofizike in mikroteatralnosti oblasti. Zato predlagamo raziskavo teatralnosti oblasti skozi serijo heglovskih intervencij v Shakespearjevo gledališče. Naša splošna teza je, da nam bo tak ovinek skozi gledališko dojemanje gledališkosti oblasti omogočil pridobiti inovativna, izvirna orodja, ki bodo lahko v pomoč pri premagovanju težav bolj tradicionalnih pristopov politične in socialne filozofije. Natančneje, cilji naše raziskave so analiza koncepta teatralnosti zakona in oblasti, vloge komedije in humorja v razmerju do oblasti, koncepta avtoritete, pojma političnega dejanja in ideje ponavljanja v zgodovini kot gledališke ponovitve.
Pomen za razvoj znanosti
1. Zgodovinsko gledano, upoštevaje tako analitično kot dialektično tradicijo, je politična in socialna filozofija privzela enega od dveh pristopov pri proučevanju teatralnosti oblasti: bodisi moralni bodisi ideološko-kritični pristop. Zastavek pričujočega projekta pa je raziskava onkraj danes prevladujočih modelov razumevanja teatralnosti oblasti, in zagovarja tretji pristop, ki idejo teatralnosti oblasti vzame zares, vendar pri tem ne pušča ob strani pomena kategorij resnice in vrline. Drugače povedano, naš cilj je formulacija takšnega pristopa, ki privzema, da so oblastne strukture kot take teatralne, vseeno pa vztraja na pomenu kategorije resnice v politiki. V primeru uspešne izpeljave bi rezultati projekta lahko imeli potencial korenite preobrazbe raziskovalnega polja politične in socialne filozofije. 2. V sodobni rabi je pojem teatralnosti v razmerju do oblasti dokaj ohlapen, in morda še preveč eksploatiran. Politični in socialni filozofiji bi nemara koristila sprememba perspektive, tako da si analizi ne bi bilo več treba sposojati preširoko opredeljenega koncepta teatralnosti od sorodnih discplin, da bi razložila oblastne strukture, temveč bi, ravno nasprotno, analiza lahko iz samega gledališča potegnila koncept teatralnosti oblasti. Takšen obrat v perspektivi bi lahko imel pomemben vpliv na razvoj znanstvenega področja. 3. Sodobne debate v politični filozofiji poudarjajo pomen transparentnosti, odgovornosti, resnicoljubnosti v demokratičnih procesih, tako da bi rezultati naše raziskave močno posegli in pomagali preobraziti dominantno perspektivo o načinu delovanja demokracije – tako v političnih in socialnih disciplinah kot tudi v družbi nasploh. Kljub temu, da ne postavljamo pod vprašaj premise, da demokracija ni mogoča brez transparentnosti, odgovornosti in resnicoljubnosti, bi lahko rezultati projekta pokazali, da so ti faktorji preprosto nezadostni za to, da bi demokracija delovala. Vznik politik, ki jih poganjajo fantazme, še zlasti na skrajni desnici, je jasen primer tega. Če bi bila naša raziskava uspešna, in če bi rezultati pokazali na inherenten element teatralnosti oblastnih struktur, potem bi lahko liberalno-demokratične sile naše družbe veliko pridobile.
Pomen za razvoj Slovenije
1) Broadly speaking, political and social philosophy, taking account of both analytic and dialectic tradition, has historically taken one of the two basic approaches to the theatricality of power. We could call them the moral approach and the approach of the ideology critique. The wager of this project is to investigate beyond the two prevailing models of understanding theatricality of power and argue for a third approach, one that takes the idea of the theatricality of power quite seriously, but does not give up on the importance of the categories of truth and virtue. In other words, our aim is to formulate the approach which accepts that power structures as such are theatrical, but nevertheless insists on the importance of the category of truth in politics. If successfully executed, the results of this project have the potential to significantly impact the research field of political and social philosophy.   2) In contemporary use, the term theatricality in its relation to power is quite loose, and perhaps even over-exploited. Political and social philosophy would benefit greatly from a shift of perspective, so that the analysis would no longer be borrowing a loosely defined concept of theatricality from a neighboring discipline to explain power structures, but vice-versa: so that the analysis would draw from theater’s own concept of theatricality of power. This shift of perspective can have a significant impact on the scientific field.   3) Since the current debates in political philosophy mostly underscore the importance of transparency, accountability and truthfulness in the democratic process, the results of our research could greatly disrupt and help re-shape the predominant perspective on how democracy works – in political and social disciplines as well as in the society at large. While we do not question the premise that democracy is impossible without transparency, accountability and truthfulness, the results of this project could demonstrate that these factors are simply not enough for a functioning democracy. The rise of fantasy driven politics in recent years, especially on the far right, is a clear indication of this. If our research is successfully conducted, and the results do point toward an inherent element we identified as theatricality in power structures, then the liberal democratic forces in our societies will benefit greatly by counting on this element.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno