Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

5000 LET PAŠE IN RUDARJENJA V JULIJSKIH ALPAH: proučevanje jezerskih sedimentov, antropogeno preoblikovane krajine in arheoloških najdb ter rekonstrukcija vpliva klime in človeka na okolje

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   
1.06.03  Naravoslovje  Geologija  Sedimentologija 

Koda Veda Področje
B300  Biomedicinske vede  Paleobotanika, filogeneza, palinologija 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
paleoekologija, arheologija, geologija, holocen, Julijske Alpe, paša, rudarjenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
3.435,82
A''
339,76
A'
1.262,16
A1/2
1.769,24
CI10
2.153
CImax
210
h10
22
A1
11,41
A3
2,15
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  147  2.174  1.896  12,9 
Scopus  172  2.782  2.398  13,94 
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18462  dr. Maja Andrič  Arheologija  Vodja projekta/programa  2019 - 2022  202 
2.  52014  Nina Caf  Arheologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  33 
3.  05794  dr. Špela Goričan  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2022  274 
4.  08392  dr. Aleksander Horvat  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2022  181 
5.  08057  dr. Jana Horvat  Arheologija  Raziskovalec  2019 - 2022  281 
6.  50833  Tilen Podobnik    Tehnični sodelavec  2019 - 2022 
7.  20249  dr. Andrej Šmuc  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2022  384 
8.  27513  dr. Tjaša Tolar  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2022  217 
9.  20222  dr. Borut Toškan  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2022  359 
10.  19993  Dragutin Valoh    Tehnični sodelavec  2019 - 2022  70 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
2.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.627 
Povzetek
Multidisciplinarni temeljni raziskovalni projekt bo med seboj povezal paleoekološke, arheološke in geološke raziskave, da bi lahko bolje razumeli vzroke za spremembe holocenskega okolja in prilagajanje človeka na te spremembe. Raziskava se bo osredotočila na visokogorska arheološka najdišča in jezera v Julijskih Alpah. Dosedanje paleoekološke raziskave, ki so se usmerile na proučevanje vrtine z Bohinjskega jezera (Rapuc et al. 2018), dajejo informacije o nekdanjem okolju le za del holocena (zadnjih 6600 let) in zgolj nižinski del regije, medtem ko ostajata podroben razvoj holocenske vegetacije in vpliv človeka na visokogorsko okolje Julijskih Alp večinoma neraziskana. Arheološke raziskave so pokazale sledove poselitve od bronaste dobe dalje, vendar pa zaradi pomanjkanja novejših izkopavanj, ki bi vključevala tudi naravoslovne metode (npr. arheobotaniko, arheozoologijo, kemične in metalografske analize žlindre), vemo le malo o nekdanjem gospodarstvu. Tako npr. ne vemo, kdaj sta se prvič pojavila paša in rudarjenje v visokogorju in kakšen je bil vpliv teh aktivnosti na okolje. Raziskovalni projekt se bo usmeril v proučevanje paleookolja, arheološke poselitve in gospodarstva. S pomočjo paleoekoloških raziskav (radiokarbonsko datiranje, analiza peloda, mikrooglja, diatomej, sedimentne DNA ter fizičnih in kemičnih značilnosti sedimenta) v vrtinah visokogorskih jezer Jezero na Planini pri jezeru in Ledvica bomo, prvič v Sloveniji, podrobno analizirali klimatsko in antropogeno pogojene spremembe holocenske vegetacije in sedimentacijskih procesov v jezerih za obdobje celotnega holocena. Podrobne arheološke in geološke raziskave (arheološki terenski pregledi in sondiranja, analiza arhitekture, artefaktov, datiranje, arheobotanične in arheozoološke raziskave, kemična analiza ostankov hrane na keramiki) na Fužinarskih planinah (Pod Kopico, Vodene rupe 1 in 2 in Krstenica) nam bodo razkrile spremembe arheološke poselitvene slike skozi čas. Proučili bomo prilagajanje človeka na ekstremne naravne pogoje v visokogorju in vpliv okolja na izbiro naselbinskih točk in dejavnosti, pri čemer bo poseben poudarek na raziskavah začetkov visokogorskega pašništva ter začetku in razvoju rudarstva (identifikacija starih dnevnih kopov železove rude, datiranje in kartiranje nekdanjih rudarskih območij). Vprašali se bomo, katere spremembe okolja so nastale zaradi klimatskih nihanj, katere pa zaradi človekovega vpliva (npr. sekanje/požiganje gozda, pašništvo, metalurgija)? Kakšen je bil vpliv klimatskih nihanj na človekovo prisotnost in dejavnosti? Kdaj so se pojavile prve planine in kako se je s tem spremenilo okolje? Kako je pojav rudarjenja in metalurgije vplival na vegetacijo, erozijo in ekologijo jezer? Kako je več stoletij intenzivnega rudarjenja preoblikovalo pokrajino? Kako se skozi čas odraža ravnotežje med trajnostnim gospodarjenjem in pretiranim izkoriščanjem. V zaključni fazi projekta bomo na novo pridobljene podatke analizirali, primerjali arheološko poselitev in nekdanjo vegetacijo v visokogorju Julijskih Alp in dolini (Bohinj in zgornje Posočje). Izsledke naše raziskave bomo primerjali z že pridobljenimi paleoekološkimi, arheološkimi in paleoeklimatološkimi podatki v širši regiji (Sloveniji, Evropi). Dosedanje raziskave v drugih delih Alp kažejo, da so za srednji Holocen (še zlasti za bronasto, železno in rimsko dobo) značilna hitra klimatska nihanja in spremembe arheološke poselitve in gospodarstva. Primerjava dobro datiranih podatkov bo zato pripomogla k boljšemu razumevanju vzrokov za spremembe holocenskega poselitvenega vzorca, ekonomije in družbe ter posledično ohranjanju kulturne in naravne dediščine Slovenije na območju Triglavskega Narodnega Parka.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava se bo osredotočila na proučevanje sprememb holocenske vegetacije in sedimentacijskih procesov v visokogorskih jezerih Julijskih Alp ter človekov vpliv (pašništvo, rudarstvo) in prilagajanje na ekstremne naravne pogoje. Glavna vrednost projekta je v njegovi multidisciplinarnosti in vzpostavljanju tesnejšega sodelovanja med raziskovalci s področja naravoslovja in humanistike (arheologija, arheobotanika, arheozoologija, palinologija, analiza diatomej, geologija, geokemija in sedimentologija) s čimer se bo okrepila interpretativna moč naših raziskav in bomo bolje razumeli vzroke za spremembe okolja in arheološke poselitve v preteklosti. Tovrstne mednarodne, multidisciplinarne in visokoresolucijske raziskave so v Evropi redkost, v Julijskih Alpah pa bodo izvedene prvič, kar bo prispevalo k proučevanju vplivov visokogorskega pašništva in rudarjenja na okolje vzhodnih Alp. Prispevali bomo tudi k razvoju novih raziskovalnih metod: raziskava rudarjenja bo vključevala datiranje in kartiranje nekdanjih rudarskih območij pri čemer bo pomembna določitev kriterijev za razlikovanje med naravnimi in poglobitvami (npr. vrtače) in zaradi rudarjenja (dnevni kopi) umetno preoblikovanim površjem, kar je metodološko zelo pomemben inovativni vidik projekta. Drugi inovativni vidik projekta bo analiza sedimentne DNA na vrtini Jezera na Planini pri jezeru. Tovrstne študije s katerimi lahko zaznamo prisotnost (domačih) živali in (kulturnih) rastlin v jezerskih sedimentih  so razmeroma redke tudi v evropskem merilu (Giguet-Covex et al. 2014). Razvoj novih raziskovalnih pristopov ter mednarodno povezovanje bo prispevalo k uspešnejšemu vključevanju slovenskih raziskovalcev v Evropske projekte, posvečene študijam dolgoročnih sprememb okolja (npr. vpliv klimatskih nihanj in prilagajanje nanje, proučevanje in varovanje naravne in kulturne dediščine v Alpah), ter k večji vidnosti in uveljavljanju slovenske znanosti. Raziskovalci, ki bomo sodelovali v projektu prihajamo z različnih raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij v Sloveniji in tujini (ZRC SAZU, Univerza v Ljubljani, EDYTEM) in imamo različna, komplementarna znanja, ki so potrebna za izvedbo projekta. Velika večina raziskovalne ekipe je v preteklosti občasno že uspešno sodelovala pri skupnih raziskavah v Julijskih Alpah. Projekt združuje raziskovalce različnih starosti, od mladih raziskovalcev do izkušenih, ta znanja pa bomo nadalje prenesli tudi na mlajše generacije, ki se še izobražujejo.
Pomen za razvoj Slovenije
The research will focus on the Holocene sedimentary processes in the mountain lakes, vegetation changes, human impact (grazing, mining) and adaptation to extreme natural conditions of the Julian Alps. The primary value of the project lies in its multidisciplinarity and close cooperation between researchers working in the natural sciences and humanities (archaeology, archaeobotany, archaeozoology, palynology, diatom analysis, geology, geochemistry, sedimentology), which will improve the interpretative strength of our research and help us to better understand the reasons for changes of natural environment and archaeological settlement patterns. Very detailed, multidisciplinary, and high-resolution research is not commonplace in the Alps; in the Julian Alps, it will be carried out for the first time and will help us to investigate the impact of grazing and mining activities on the environment of the Eastern Alps. The proposed research project is also crucial for the development of new research methods: maps of former mining areas will be prepared, these areas will be dated, and criteria to separate between natural (sinkhole) and anthropogenic (surface mining) surface transformations will be established, which is an essential innovative aspect of the project. Another innovative aspect of the project will include sedimentary DNA analysis of Lake Jezero na Planini pri jezeru core. Studies of DNA remains of (domestic) animals and (cultivated) plants preserved in lake sediments are rare also on the European scale (Giguet-Covex et al. 2014). International cooperation and development of new approaches will contribute to more successful integration of Slovenian researchers into European projects dedicated to studies of long-term environmental changes (e.g. climate change impacts and adaptation, research and protection of natural and cultural heritage in the Alps), and to increase the visibility of research group and the advancement of (Slovenian) science. The researchers who will take part in the project come from various research and educational institutions in Slovenia and abroad (ZRC SAZU, University of Ljubljana, EDYTEM), and we have diverse, but complementary knowledge that is needed for the implementation of the project. In the past, a vast majority of the research team had successfully participated in joint research in the Julian Alps. The project brings together people of different ages, from young to experienced researchers, who will transfer their knowledge to younger generations.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno