Projekti / Programi
Zasnova monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.01 |
Naravoslovje |
Biologija |
Zoologija in zoofiziologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B005 |
Biomedicinske vede |
Zoologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
monitoring, divji opraševalci, čmrlji, čebele samotarke, pestrost opraševalcev, pasti, okoljska DNA
Raziskovalci (10)
Organizacije (3)
Povzetek
Opraševalci so pomemben del biodiverzitete in zagotavljajo eno ključnih ekosistemsih storitev – opraševanje. Od opraševanja žuželk je odvisnih približno 4/5 kmetijskih in divjih rastlin. Vrednost opraševanja žuželk je zgolj v kmetijstvu ocenjena na 153 milijard EUR letno, zaradi naraščanja prebivalstva pa potrebe po opraševanju še naraščajo. Opraševalci so tudi pomembni indikatorji biodiverzitete.
Poleg medonosne čebele je zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi večje učinkovitosti je njihov prispevek k opraševanju tako večji kot bi lahko sklepali zgolj po njihovi številčnosti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biodiverzitete je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev.
Med divjimi opraševalci so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke (v Sloveniji je bilo najdenih 565 vrst). Med pogostejše opraševalce sodijo tudi muhe in metulji, v manjši meri tudi druge žuželke, npr. nekateri hrošči in ose.
Populacije divjih opraševalcev hitro upadajo. Glavni razlogi za to so pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb, bolezni, pesticidi, pomanjkanje mest za gnezdenje in tujerodne vrste. Zaradi naravnih danosti je potencial divjih opraševalcev v Sloveniji še vedno razmeroma velik, a slabo izkoriščen in brez strategije trajnostnega upravljanja ga že izgubljamo.
Upadanje populacij in pestrosti opraševalcev je še vedno slabo dokumentirano. V Evropi je za več kot polovico vrst divjih čebel premalo podatkov, da bi njihovo ogroženost lahko ocenili. Prva prednostna naloga Pobude EU o opraševalcih je zato izboljšanje znanja o zmanjševanju števila opraševalcev, njegovih vzrokih in posledicah, kar vključuje tudi razvoj stroškovno učinkovitega in standardiziranega spremljanja populacij opraševalcev.
Glavni cilji predlaganega raziskovalnega projekta so (1) zasnovati metodologijo monitoringa divjih opraševalcev in oblikovati model monitoringa divjih opraševalcev, (2) testno izvesti monitoring divjih opraševalcev na izbranih območjih, (3) na podlagi rezultatov oceniti strukturo združb divjih opraševalcev, jo (4) razložiti in (5) oblikovati priporočila/usmeritve za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji.
Raziskovalni projekt se bo osredotočil na monitoring divjih čebel kot najpomembnejših divjih opraševalcev. Osredotočili se bomo na razvoj monitoringa s pastmi, ki na podlagi tujih in lastnih raziskav edini omogoča zbiranje objektivnih in zanesljivih podatkov za sprejemljiv vložek dela. Poleg tega bomo pilotno raziskali možnosti monitoringa divjih opraševalcev z okoljsko DNA s pajkovih mrež. Na koncu bomo pripravili priporočila za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji.
Predlagani raziskovalni projekt bo potekal v petih delovnih svežnjih:
V prvem delovnem svežnju bomo zasnovali metodologijo monitoringa in oblikovali model monitoringa divjih čebel. Načrtujemo uporabo petih različnih pasti (bel, moder in rumen lovilni krožnik ter modra in rumena križna prestrezna past) in povečali njihovo učinkovitost.
V drugem delovnem svežnju bomo testno izvedli monitoring divjih čebel na izbranih lokacijah. Vsako leto triletnega projekta načrtujemo izvedbo testnega monitoringa in sicer na območjih z intenzivnim kmetijstvom, območjih, kjer že izvajajo ukrepe izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti in urbanem okolju. Skupaj načrtujemo postavitev 50 vzorčnih mest s petimi pastmi, ki jih bomo nastavili 10- ali 12-krat na leto (odvisno od tipa pasti). Skupaj bomo tako postavili 250 pasti in letno zbrali 2.800 vzorcev. Ulovljene osebke bomo preparirali in določili do vrst.
V tretjem delovnem svežnju bomo ocenili stanje populacij divjih čebel. Primerjali bomo stanje populacij divjih čebel med območji, ki se razlikujejo v rabi prostora in varovanju narave. Predlagali bomo ukrepe varovanja oziroma izboljšanja razmer za divje opraševalce.
V četrtem de
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt pomeni nadgradnjo raziskav pomena divjih opraševalcev za kmetijstvo (2016-2018) in bo prispeval nepogrešljivo znanje o spremljanju populacij divjih opraševalcev, kar je pomembno tako za Slovenijo kot Evropo. Pripomogel bo tudi k uresničevanju prizadevanj, da Slovenija postane model za trajnostno upravljanje pestrosti opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete.
Izboljšanje znanja o opraševalcih je temelj Pobude EU o opraševalcih (2018), zato poziva k raziskavam stanja in trendov populacij opraševalcev, spopadanju z vzroki in posledicami (učinki na naravo, blaginjo in gospodarstvo). Potrebne so tako temeljne (sistematika, taksonomija) kot uporabne raziskave, da se poveča zmogljivost EU za monitoring opraševalcev.
Projekt bo prispeval dragoceno znanje k razvoju stroškovno učinkovite in standardizirane metode monitoringa. Rezultati bodo tudi zapolnili vrzeli v znanju ne le o statusu in trendu populacij opraševalcev, ampak tudi o njihovi biologiji in fenologiji. Kakovostni podatki, ki jih bomo pridobili, bodo omogočili oceno ogroženosti in razvoj kazalnikov stanja opraševalcev. Vse to je nujno za boljše upravljanje populacij opraševalcev.
Uspešno izveden pilotni projekt uporabe eDNA iz mrež pajkov za monitoring divjih čebel bo vzpostavil sploh prvo delovno platformo za eDNA iz pajčjih mrež kot poceni in hitro dopolnilno orodje za spremljanje biotske pestrosti. Pričakujemo, da bodo naši rezultati poudarili zmanjšanje delovne intenzivnosti in stroškov v primerjavo s konvencionalnim monitoringom, vendar ne samo za spremljanje čebel, ampak v splošnem. Naši rezultati lahko navdihnejo živahne raziskave na sorodnih področjih in vodijo v napredek v spremljanju biotske pestrosti v splošnem, in specifično npr. kmetijskih škodljivcev, invazivnih vrst in zračnih patogenov.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen za kmetijstvo
Opraševanje je v določenih kmetijskih panogah, zlasti sadjarstvu in zelenjadarstvu, ena ključnih ekosistemskih storitev. Znanje pridobljeno s projektom bo pripomoglo k boljšemu upravljanju populacij opraševalcev in zato pomagalo povečati zanesljivost opraševanja in s tem povečati pridelavo kakovostne hrane, tudi v slabših pogojih pridelave (slabo vreme v času cvetenja). To bo tudi izboljšalo konkurenčnost in dohodkovni položaj pridelovalcev.
Pomen za varovanje naravne dediščine
Opraševanje je kot ena ključnih ekosistemskih storitev nujno za ohranjanje pestrosti ekosistemov. Biotsko pestrost ekosistemov lahko zagotavljajo samo pestre združbe opraševalcev, monitoring pa je pogoj za učinkovito varovanje opraševalcev. Projekt bo tako pomembno prispeval k ohranjanju pestrosti opraševalcev in biodiverzitete na splošno v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
