Projekti / Programi
Podporne mreže mladih v psihosocialnih stiskah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
mladi, psihosocialne stiske, podpora, uporabniške perspektive, droge, inkluzivnost, poklici pomoči
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
25474 |
dr. Mija Marija Klemenčič Rozman |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
132 |
| 2. |
18606 |
dr. Vesna Leskošek |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2019 - 2021 |
982 |
| 3. |
15907 |
dr. Jana Rapuš Pavel |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
235 |
| 4. |
21371 |
dr. Špela Razpotnik |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
500 |
| 5. |
19289 |
dr. Matej Sande |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
214 |
| 6. |
52474 |
dr. Darja Tadič |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
77 |
| 7. |
50132 |
Mirjam ten Veen |
|
Tehnični sodelavec |
2019 - 2021 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodišče projekta z naslovom »Podporne mreže mladih v psihosocialnih stiskah« je spoznanje, da prevelik del mladih v psihosocialnih stiskah v slovenskem prostoru ne uspe najti oziroma doseči podpornih storitev, aktivnosti ali organizacij iz različnih razlogov, ali pa iz najdene in dosežene oblike podpore izpadejo ali so izključeni. Temeljni cilji projekta so: ugotoviti, (a) kako mladi v različnih kritičnih situacijah opisujejo svoj položaj ter kako se nanj odzivajo obstoječe podporne mreže, (b) kako mlade v psihosocialnih stiskah poiskati, pritegniti, vključiti oz. obdržati v mreži podpornih aktivnosti in (c) orisati značilnosti dovolj zgoščene, prepletene, pa tudi kvalitativno in/ali kvantitativno (pre)oblikovane mreže (ne)formalnih oblik podpore mladim v psihosocialnih stiskah, da bo ta zmogla mlade učinkoviteje podpirati pri socialnem vključevanju v družbo, ki sicer ni za vse v enaki meri in dovolj varna in ne spodbuja dovolj k zdravemu in odgovornemu življenju.
Namen raziskovalnega projekta je na podlagi izkušenj mladih ter na podlagi analize obstoječe mreže (ne)formalnih podpor mladih v psihosocialnih stiskah ugotoviti, kako naj se mreža razširi oziroma preoblikuje, da bo bližje mladim, njihovim potrebam, življenjskim okoliščinam in kontekstom. Pri tem je posebna pozornost projekta usmerjena k približevanju mreže podpor mladim, ki 1. so v zgodnejših fazah psihosocialnih stisk; 2. iz sistema podpore izpadajo zaradi premalo zgoščene (torej preveč prepustne) ali premalo obsežne mreže podpore in 3. mladim, ki uporabljajo psihoaktivne substance (trije zgornji vidiki se v resničnih situacijah lahko na različne načine kombinirajo in prepletajo).
Projekt izhaja iz spoznanj, da so dejavniki, ki mlade v slovenskem prostoru ovirajo pri njihovem prejemanju podpore, povezani ne samo z objektivno dostopnostjo virov podpore (na primer zadostno število mest, geografska bližina, brezplačnost), pač pa tudi (ali zlasti) z njihovo subjektivno dostopnostjo, katere podlaga je zaznavanje, doživljanje in vrednotenje virov podpore s strani mladih, kar je osnova za njihovo vrednotenje smiselnosti koriščenja podpore in kar jih usmerja pri njihovi pripravljenosti vključevanja in ostajanju v podporni mreži.
Mladi, ki so v zgodnejših fazah stisk, se zaradi mnogih dejavnikov ne želijo ali ne zmorejo vključevati v obstoječo mrežo podpor. Nekateri obstoječe oblike pomoči ali programov zavračajo, ker jih je strah posledic vključitve (na primer odvzem iz družine, vpis diagnoze v zdravstveno kartoteko, idr), ali pa jih je strah stigme, ki jih prinaša vključitev (ki jo mladi povezujejo s kategorizacijami »nisem normalen«, »nor sem«, »moten sem« in podobnimi, ki se v storilnostno in individualizirano usmerjeni družbi povezujejo z duševnimi stiskami). Projekt se bo zato osredotočal na vprašanje, kako naj se mreža preoblikuje na način, da bo zmogla najti, privabiti in na mladim varnejši način zagotoviti podporo na širšem spektru kontinuuma od ne-vključenosti do pristopov, ki totalizirajo in zajamejo celotno identiteto. Mladi, ki so v zgodnejših fazah stisk, včasih tudi ne zmorejo prepoznati ali z besedami in pojmi, ki bi bili usklajeni s terminologijo obstoječe mreže podpor, ubesediti svojih težav in stisk na način, da bi opisi njihovih stisk ustrezali obstoječim, pogosto specializiranim (zlasti formalnim oblikam) podpore. Projekt se zato osredotoča tudi na vprašanje, kako mladi prepoznavajo, opišejo in ubesedijo začetne faze svojih stisk v vsej svoji raznolikosti, da bi ta raznolikost lahko postala tudi s strani različnih strok prepoznana.
Druga od skupin, v katero bo projekt usmerjen, so mladi, ki mreže podpor uspejo dosegati, ali pa iz nje iz različnih razlogov izpadejo oz. jo 'prezgodaj' zapustijo. Pomemben vpliv pri tem predstavlja vidik (ne)zadovoljstva mladih s prejeto podporo, kar jih (de)motivira za nadaljnje ohranjanje stika s podporno mrežo. Temelječ na dosedanjih raziskovalnih spoznanjih se bo projekt usmerjal predvsem na vprašanje, kako m
Pomen za razvoj znanosti
Uporabniška perspektiva na področju raziskovanja duševnega zdravja in psihosocialnih stisk je v našem prostoru, pa tudi širše, spregledan pristop, ki pa pridobiva na pomenu zaradi svoje relevantnosti. Pomeni uporabo participativnih prvin raziskovanja v več smislih, tudi v smislu, da raziskovalci ne izhajajo iz pozicij vsevednosti, ampak temeljijo na predpostavki, da so udeleženci raziskave tisti, ki imajo o določenem področju največ znanja (v obliki izkustev in doživljanj), ki pa ga je preko ustreznih raziskovalnih pristopov potrebno doseči.
Nova spoznanja s področja mladih, ki doživljajo stiske in njihovih bližnjih so relevantna, saj prinašajo vpogled v skrito, vendar strokovno izjemno pomembno področje. Živimo namreč v času, ko mladi živijo vse bolj atomizirana življenja in so različne stroke podpore in pomoči pred izzivom, kako doseči to vse bolj nevidno populacijo. Raziskovalno doseči in dati glas mladim z izkušnjami psihosocialnih stisk je namreč predpogoj za razvoj sodobnejših pristopov podpore, ki so v našem prostoru eden izmed najbolj perečih strokovnih izzivov.
Pomemben je tudi drugi vidik participatornost in sicer odprtost raziskovalne skupine za sodelovanje in pobude mladih, tako v smislu odpiranja polja novih vsebin, novih sogovornikov v raziskavi in novih pristopov, kako jih zajeti in jim dati možnost, da so slišani. Projekt bo k razvoju znanosti prispeval v metodološkem kontekstu, saj bo kot aktivne soustvarjalce raziskovalnega procesa vključil mlade same. Na področju raziskovanja sistema podpore mladim v stiskah v slovenskem prostoru takšen pristop k raziskovanju ni pogosto uporabljen in so zato možni načini in njegove prednosti še ne dovolj izkušene. Projekt bo v tem smislu razširil tudi polje vednosti raziskovanja uporabniške perspektive z aktivno participacijo mladih, ki so hkrati tudi subjekt raziskave.
Zaradi svojih značilnosti bodo rezultati projekta neposredno prenosljivi v prakso. Zlasti formalnim ponudnikom podpore mladim bodo namreč lahko služili kot smernice pri (pre)oblikovanju storitev, ki so namenjene mladim.
Pomen za razvoj Slovenije
V našem prostoru že obstaja vrsta organizacij na različnih nivojih, katerih naloga je skrb in podpora mladim v duševnih stiskah vsaj v nekem določenem segmentu (šolske svetovalne službe, vzgojni zavodi, dijaški domovi, psihiatrija, nevladne organizacije za mlade …). Težava pa je v tem, da njihovo delovanje ni zadosti usklajeno. Tudi izvajalci sami ugotavljajo, kako veliko vrzeli je v podporni mreži predvsem v vidiku, ki bi lahko bolj univerzalno zajel mlade, ki se znajdejo v stiskah, na način, da ti pristopi ne bi bili stigmatizirajoči. Z raziskavo bomo identificirali točke, kjer je podporna mreža posebej nevzdržna oz. pokazali na možnosti njenega povezovanja.
Oblikovanje podpornih mrež, ki bodo izhajale iz stanja, kot ga zaznavajo mladi, ima možnost večje učinkovitosti ter večji potencial, da mladi v tovrstnih oblikah podpore tudi participirajo, jih sooblikujejo. Pogled na mlade kot potencialno kompetentne nosilce odgovorov na svoja lastna, kot tudi vprašanja širše družbe, je vsekakor pogled, ki bo vodilna paradigma pričujoče raziskave.
Zanimalo nas bo in ugotavljali bomo, kakšne so okoliščine, v katerih mladi lahko delujejo v čim bolj polni meri ter uresničujejo svoje potenciale. Po drugi strani nas bodo zanimale tudi ovire, ki mladim polno ter zdravo udejstvovanje v družbi preprečujejo.
Poseben fokus našega projekta bo na tistih mladih ljudeh, ki izpadejo iz različnih virov podpore. Ta vidik je značilnost današnjega časa, kjer neformalna podpora postaja vse bolj redka dobrina, po drugi strani pa stroke ne uspejo kompenzirati mankov skupnostnih mrež. V kompleksnem in negotovem svetu, kjer prihodnost mladim ni zagotovljena, so kompleksne potrebe vse pogosteje resničnost, organizacije pa še vedno delujejo pretežno specifično in so tudi zaradi birokratskih in finančnih omejitev pogoste nedostopne ravno tistim, ki bi potrebovali najbolj intenzivno pomoč. Na vseh področjih zaznavamo porast ljudi, ki »ne sodijo nikamor«, kar je z vidika širše družbe alarmantno. Potencialno namreč predstavlja grožnjo poglabljanja neenakosti, ki jo je tem težje reševati, čim večja postaja.
Slovenska družba je za zdaj razmeroma egalitarna, vendar ravno zgoraj opisani pojavi predstavljajo nevarnost, da se to spremeni.
Rezultati raziskave bodo pokazali na področja, ki so trenutno deficitarna (skupnostna oskrba, skupnostno delo, krepitev vrstniške opore, terensko delo …), vendar imajo velik potencial za razvoj. V razvoj te sfere se lahko s pridom vključi mlade, ki imajo izkušnje z iskanjem podpore oz. s psihosocialnimi stiskami. Oblike podporne mreže, ki se bi lahko na podlagi ugotovitev okrepile ali razvile, bi bile meddisciplinarne, dostopne mladim in integrirane, kar je za zdaj pri nas redkost. Projekt bo v tem smislu prispeval k izgradnji družbene »infrastrukture« na področju sistema podpore mladim v psihosocialnih stiskah, s tem pa nakazal na možnosti za bolj smiselno delovanje in povezovanje aktivnosti tudi znotraj državne uprave.
Ljudje, posebej mladi, so »ključni vir« v smislu gradnje trajnostne, egalitarne in zdrave prihodnosti, zato še tako izdatni vložek države v dobrobit mladih, ki so soustvarjalci družbe in njene kulture, in interes za njihovo perspektivo nikakor ni izgubljena investicija.
