Projekti / Programi
Strukturna diskriminacija kot ovira pri doseganju cilja dostojnega življenja za vse.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Ranljive osebe in skupine; strukturna diskriminacija; sistemizacija ranljivosti; razkorak med normativnim in dejanskim.
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Slovenija ne razpolaga s celovito oceno stanja na področju strukturne diskriminacije, zato tudi ni možno identificirati vseh pomanjkljivosti v normativni ureditvi in praksi zagotavljanja dostojnega življenja za vse. Namen predlaganega projekta je tako zapolniti to vrzel z interdisciplinarnim pristopom, ki povezuje spoznanja znanosti sociologije, socialnega dela in politik ter pravne znanosti. Interdisciplinarna raziskovalna skupina, ki združuje raziskovalke s Fakultete za socialno delo in raziskovalki Pravne fakultete Univerze v Ljubljani bo v okviru projekta zalsedovala tri glavne cilje:
1. S pomočjo analize stanja dopolniti sliko številčnosti, izpostavljenosti, obstoječih klasifikacij in zaznanih trendov ranljivih posameznic in posameznikov ter skupin v Sloveniji.
2. Opraviti pregled slovenske, evropske in mednarodne zakonodaje, ukrepov in praks ter identificirati nedorečenosti in sive lise, ki so vzrok razkoraku med dejanskim stanjem ter aleviacijskimi in regulacijskimi ukrepi na premici med solidarnostnimi dejavnostmi, socialnovarstveno prakso in zakonskimi in drugimi regulativnimi normami.
3. Pripraviti strokovno neoporečna, javno razumljiva in učinkovita vodila za osveščevalne akcije, identificirati ter angažirati potencialne zaveznike v taki trajni kampanji (centri za socialno delo, ustanove javnega zdravstvenega varstva, skrbstveni centri in zavodi, civilno družbo...) ter tako pripraviti izhodišča za prenovljeno in dopolnjeno temeljno razumevanje ranljivosti, kot posledice strukturne diskriminacije.
Različni viri ranljive skupine različno definirajo, predvsem glede na intersekcijskost njihovih osebnih statusov in socialnokulturnih okoliščin. V okviru tega projekta bo uporabljena defincija, ki kot ranljive posameznice in posameznike šteje osebe, ki so ekonomsko, socialno in kulturno prikrajšani in katerih prikrajšanost ni vedno povsem očitna, včasih pa povsem prikrita in težko odčitljiva. Zaradi ekonomskih, socialnih in kulturnih položajev, ki jih zasedajo, pripadnice in pripadniki ranljivih skupin doživljajo venomer nove prikrajšanosti. Ob tem bo upoštevano tudi, da se »ranljivost« pogosto individualizira in patologizira kot trajna oznaka za posameznico/posameznika, pri čemer se prezrejo generativni socialni dejavniki njihovega položaja, ter da ima Slovenija, zaradi specifične zgodovine postsocialistične družbe po letu 1990, poseben razvoj in genezo obstoječih problematik osebne in socialne ranljivosti. Med tovrstne posebnosti štejemo nekatera podedovana stanja ob zgodovinskem političnoekonomskem prelomu, npr. visok delež prebivalstva, ki ima (ali je imel) v posesti nepremičnine; visok delež mladih upokojenih; izjemno nizko rodnost, in s tem visok delež starega in starajočega se prebivalstva; visoko etnično homogenost itd. Tipične problematike izključevanja in ranljivosti, ki se pospešeno globalizirajo, so zato v Sloveniji dosegle vidnost šele razmeroma nedavno: npr. prekarizacija dela, in v prav zadnjem času, pojav t.i. revnih zaposlenih, rastoče premoženjske in dohodkovne neenakosti, ter naraščajoč problem plačnih nesorazmerij po spolu. Literatura v Sloveniji, zaradi zgoraj opisanih posebnosti v nedavni slovenski zgodovini, kazalce ranljivosti večinoma deli na ekonomske, socialne in kulturne.
Slovenija je na podorčju preprečevanja strukturne diskriminacije zavezana tudi z mednarodopravno in evropsko pravno ureditvijo. Pri sprejemanju potrebnih ukrepov, ki določajo pogoje, v katerih živijo in nastajajo ranljive družbene skupine, jih je možno načeloma razvrstiti v tri prevladujoče intersekcijske skupine:
a. Ekonomski in starostno varstveni ukrepi ter ukrepi za varstvo hendikepiranih,
b. Socialnokulturni, izobraževalni in varstveni ukrepi za etnično označene skupine,
c. Intersekcijske problematike spola, družine in zdravja.
Za namene sociološke analize bomo opravili pregled obstoječih klasifikacij problematike ranljivosti, jih nadopolnili na podlagi celostnih dokumentacijskih evidenc o sestavi in razsežnostih sl
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je relevanten za povečevanje socialne kohezivnosti v Sloveniji, in zaradi zaustavljanja in zmanjševanja trendov večanja števila ranljivih skupin prebivalstva.
Poleg pričakovanih učinkov in rezultatov, detajlno opisanih zgoraj (tč. 16), pričakujemo tudi, da bo izvedba projektnih nalog s pripadajočimi metodologijami lahko vzpostavila osnovo za periodično ponavljanje preverjanja stanja strukturne diskriminacije, še posebej zato, ker bomo izdelali opisno sistematiko, ki bo takemu preverjanju neprimerno bolj na roko kot obstoječe utrjene kategorizacije. Tako bo potencialni vpliv rezultatov projekta tudi učinkovito delovanje države in civilne družbe na področju zgodnjega detektiranja ranljivih skupin in oblikovanja ukrepov za zmanjševanje ranljivosti in na področju aktivnejše predvsem tudi skozi civilno opolnomočenje.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je izrazito naravnan v dvig kompetetnosti in učinkovanja družbene infrastrukture in državne uprave, pri čemer je osrednja inovacija omogočanje in upoštevanje državljanskega angažmaja pri tem naporu. Projekt bo formuliral pristope, ki jih bo mogoče standardizirati in uporabiti kot aparat za zgodnje odkrivanje novih lokaliziranih strukturnih neenakosti in diskriminacij, za izboljšanje javnega zdravja, dvig produktivnosti delavcev, oblikovanje in vzgojo vodstvenih struktur v delovnih kolektivih za uspešne modele vodenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
