Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Strukturna diskriminacija kot ovira pri doseganju cilja dostojnega življenja za vse.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   

Koda Veda Področje
S215  Družboslovje  Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Ranljive osebe in skupine; strukturna diskriminacija; sistemizacija ranljivosti; razkorak med normativnim in dejanskim.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  53497  Tanja Buda  Kriminologija in socialno delo  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  25 
2.  23508  dr. Katja Kolšek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2021  83 
3.  34950  dr. Maša Kovič Dine  Pravo  Raziskovalec  2019 - 2021  125 
4.  21508  dr. Barbara Rajgelj  Pravo  Raziskovalec  2021  333 
5.  24286  dr. Vasilka Sancin  Družboslovje  Raziskovalec  2019 - 2021  1.035 
6.  07655  dr. Irena Šumi  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2019 - 2021  393 
7.  37846  Maruša Tekavčič Veber  Pravo  Raziskovalec  2020 - 2021  77 
8.  50132  Mirjam ten Veen    Tehnični sodelavec  2019 - 2021 
9.  53957  Domen Turšič  Pravo  Raziskovalec  2020 - 2021  19 
10.  16069  dr. Mojca Urek  Kriminologija in socialno delo  Vodja  2019 - 2021  563 
11.  00317  dr. Darja Zaviršek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2019 - 2021  1.144 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0591  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo  Ljubljana  1627147  10.188 
2.  0583  Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta  Ljubljana  1627104  14.826 
Povzetek
Slovenija ne razpolaga s celovito oceno stanja na področju strukturne diskriminacije, zato tudi ni možno identificirati vseh pomanjkljivosti v normativni ureditvi in praksi zagotavljanja dostojnega življenja za vse. Namen predlaganega projekta je tako zapolniti to vrzel z interdisciplinarnim pristopom, ki povezuje spoznanja znanosti sociologije, socialnega dela in politik ter pravne znanosti. Interdisciplinarna raziskovalna skupina, ki združuje raziskovalke s Fakultete za socialno delo in raziskovalki Pravne fakultete Univerze v Ljubljani bo v okviru projekta zalsedovala tri glavne cilje: 1. S pomočjo analize stanja dopolniti sliko številčnosti, izpostavljenosti, obstoječih klasifikacij in zaznanih trendov ranljivih posameznic in posameznikov ter skupin v Sloveniji. 2. Opraviti pregled slovenske, evropske in mednarodne zakonodaje, ukrepov in praks ter identificirati nedorečenosti in sive lise, ki so vzrok razkoraku med dejanskim stanjem ter aleviacijskimi in regulacijskimi ukrepi na premici med solidarnostnimi dejavnostmi, socialnovarstveno prakso in zakonskimi in drugimi regulativnimi normami. 3. Pripraviti strokovno neoporečna, javno razumljiva in učinkovita vodila za osveščevalne akcije, identificirati ter angažirati potencialne zaveznike v taki trajni kampanji (centri za socialno delo, ustanove javnega zdravstvenega varstva, skrbstveni centri in zavodi, civilno družbo...) ter tako pripraviti izhodišča za prenovljeno in dopolnjeno temeljno razumevanje ranljivosti, kot posledice strukturne diskriminacije.   Različni viri ranljive skupine različno definirajo, predvsem glede na intersekcijskost njihovih osebnih statusov in socialnokulturnih okoliščin. V okviru tega projekta bo uporabljena defincija, ki kot ranljive posameznice in posameznike šteje osebe, ki so ekonomsko, socialno in kulturno prikrajšani in katerih prikrajšanost ni vedno povsem očitna, včasih pa povsem prikrita in težko odčitljiva. Zaradi ekonomskih, socialnih in kulturnih položajev, ki jih zasedajo, pripadnice in pripadniki ranljivih skupin doživljajo venomer nove prikrajšanosti. Ob tem bo upoštevano tudi, da se »ranljivost« pogosto individualizira in patologizira kot trajna oznaka za posameznico/posameznika, pri čemer se prezrejo generativni socialni dejavniki njihovega položaja, ter da ima Slovenija, zaradi specifične zgodovine postsocialistične družbe po letu 1990, poseben razvoj in genezo obstoječih problematik osebne in socialne ranljivosti. Med tovrstne posebnosti štejemo nekatera podedovana stanja ob zgodovinskem političnoekonomskem prelomu, npr. visok delež prebivalstva, ki ima (ali je imel) v posesti nepremičnine; visok delež mladih upokojenih; izjemno nizko rodnost, in s tem visok delež starega in starajočega se prebivalstva; visoko etnično homogenost itd. Tipične problematike izključevanja in ranljivosti, ki se pospešeno globalizirajo, so zato v Sloveniji dosegle vidnost šele razmeroma nedavno: npr. prekarizacija dela, in v prav zadnjem času, pojav t.i. revnih zaposlenih, rastoče premoženjske in dohodkovne neenakosti, ter naraščajoč problem plačnih nesorazmerij po spolu. Literatura v Sloveniji, zaradi zgoraj opisanih posebnosti v nedavni slovenski zgodovini, kazalce ranljivosti večinoma deli na ekonomske, socialne in kulturne.   Slovenija je na podorčju preprečevanja strukturne diskriminacije zavezana tudi z mednarodopravno in evropsko pravno ureditvijo. Pri sprejemanju potrebnih ukrepov, ki določajo pogoje, v katerih živijo in nastajajo ranljive družbene skupine, jih je možno načeloma razvrstiti v tri prevladujoče intersekcijske skupine: a. Ekonomski in starostno varstveni ukrepi ter ukrepi za varstvo hendikepiranih, b. Socialnokulturni, izobraževalni in varstveni ukrepi za etnično označene skupine, c. Intersekcijske problematike spola, družine in zdravja.   Za namene sociološke analize bomo opravili pregled obstoječih klasifikacij problematike ranljivosti, jih nadopolnili na podlagi celostnih dokumentacijskih evidenc o sestavi in razsežnostih sl
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je relevanten za povečevanje socialne kohezivnosti v Sloveniji, in zaradi zaustavljanja in zmanjševanja trendov večanja števila ranljivih skupin prebivalstva.   Poleg pričakovanih učinkov in rezultatov, detajlno opisanih zgoraj (tč. 16), pričakujemo tudi, da bo izvedba projektnih nalog s pripadajočimi metodologijami lahko vzpostavila osnovo za periodično ponavljanje preverjanja stanja strukturne diskriminacije, še posebej zato, ker bomo izdelali opisno sistematiko, ki bo takemu preverjanju neprimerno bolj na roko kot obstoječe utrjene kategorizacije. Tako bo potencialni vpliv rezultatov projekta tudi učinkovito delovanje države in civilne družbe na področju zgodnjega detektiranja ranljivih skupin in oblikovanja ukrepov za zmanjševanje ranljivosti in na področju aktivnejše predvsem tudi skozi civilno opolnomočenje.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je izrazito naravnan v dvig kompetetnosti in učinkovanja družbene infrastrukture in državne uprave, pri čemer je osrednja inovacija omogočanje in upoštevanje državljanskega angažmaja pri tem naporu. Projekt bo formuliral pristope, ki jih bo mogoče standardizirati in uporabiti kot aparat za zgodnje odkrivanje novih lokaliziranih strukturnih neenakosti in diskriminacij, za izboljšanje javnega zdravja, dvig produktivnosti delavcev, oblikovanje in vzgojo vodstvenih struktur v delovnih kolektivih za uspešne modele vodenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Zgodovina ogledov
Priljubljeno