Projekti / Programi
Slovenstvo skozi zgodovino in sedanjost v obmejnih krajih Istre in Kvarnerja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H400 |
Humanistične vede |
Narodopisje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
zgodovina slovenstva na Hrvaškem, Slovenci na Hrvaškem, slovenska skupnost v Istri, slovenske skupnost na Hrvaškem
Raziskovalci (5)
Organizacije (2)
Povzetek
Projektni predlog Slovenstvo skozi zgodovino in sedanjost v obmejnih krajih Istre in Kvarnerja je interdisciplinaren in mednarodni projekt, ki se bo ukvarjal s problematiko slovenstva v pravem pomenu te besede in to skozi preteklost in sedanjost. Območje celotne Istre (slovenski in hrvaški del) in Kvarnerja je namreč zelo izzivalno območje za številne raziskovalce in znanstvenike, pa tudi posameznike, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s proučevanjem različnih kulturoloških tem. Obravnava razmer na istrskem polotoku in v zaledju Kvarnerja mora izhajati iz preteklosti, ker je edino tako mogoče razumeti sedanjost. To je prostor tesnega, stoletja dolgega sodelovanja, zato je prebivalstvo na območju, ki ga danes ločuje meja, medsebojno še vedno zelo odvisno. Obravnavani geografski prostor je v 20. stoletju doživel močne pretrese, ko gre za razmejevanje, in to je pustilo velik pečat tudi pri določanju državne meje med Slovenijo in Hrvaško. Za slovensko skupnost na Hrvaškem je bilo ključno predvsem leto 1991, ko se je status njenih pripadnikov (znova) temeljito spremenil.
Obravnavano geografsko območje (v razpisu projekta opredeljeno na kraje Novigrad, Brtonigla, Umag, Buje, Grožnjan, Oprtalj, Buzet, Lanišče in Lupoglav v Istrski županiji ter Matulji, Kastav, Viškovo, Klana, Opatija, Lovran in Moščeniška Draga v Primorsko-Goranski županiji) pa je zelo specifično in kompleksno. Različni procesi, zaznani na območju, obravnavanem v tem delu, so poleg znanstvene in politične razsežnosti tematike tudi ideološko močno obarvani ter vzbujajo veliko pozornost raziskovalcev in tudi širšega dela javnosti
Na obravnavano geografsko območje je možno gledati kot na stičišče različnih kulturnih vplivov, kjer se je sooblikovala specifična kultura, popolnoma drugačna od kulture drugih hrvaških in slovenskih krajev. Najrazličnejše in tesne vezi med prebivalstvom v krajih ob današnji hrvaško-slovenski meji so nastale še v času pred letom 1991 in nastankom trde meje. Prav zato se na terenu pogosto srečujemo s tragikomičnimi situacijami, kot je denimo rek „Živ Hrvat, mrtev Slovenec“, nastal v razmerah, ko nekatere hrvaške vasice (Lipa, Pasjak, Rupa, Šapjane, Lisac, Škalnica in Brdce) prav zaradi prepletenosti odnosov obmejnega življenja še danes nimajo svojega pokopališča, temveč uporabljajo pokopališču na slovenski strani, v Jelšanah.
Različni so razlogi, zakaj je življenje na istrskem polotoku in v zaledju Kvarnerja tako večplastno, prav zato se bodo v projektu odpirala različna vprašanja, povezana z zgodovino, etnologijo, sociologijo in to od preteklosti do sedanjosti. Znanstveniki so analizirali različne procese, toda pogosto so pri tem pozabili na element slovenstva na Hrvaškem.
Osrednji cilj tega projektnega predloga je podati detajlno kronološko analizo in sintezo dosedanjih spoznanj, ki so jih publicirali slovenski in hrvaški raziskovalci. Ta bo izpopolnjena z novimi spoznanji o preteklosti in sedanjosti, ki bodo pridobljena iz primarnih in sekundarnih virov ter poglobljenih in vodenih intervjujev med pripadniki slovenske skupnosti na današnjem obmejnem območju v Istri in na Kvarnerju na temo jezika, identitete, etnologije, kulturne sociologije in zgodovinskih procesov.
Izsledki različnih raziskav, ki so obravnavano območje proučevale spotoma in parcialno, so raztreseni v različnih hrvaških in slovenskih revijah in tako niso vedno dostopni vsem raziskovalcem, ki se ukvarjajo s to tematiko. Nekateri izmed njih so pri svojih obravnavah tudi popolnoma izključili slovenske ali hrvaške raziskovalce, tako da proučevane teme prikazujejo zelo enostransko.
Za dosego tu navedenega cilja je projektni predlog razdeljen na zgodovinski in sodobni del, različne tematike pa bodo raziskovane kronološko in to z vidika zgodovine, etnologije, jezikoslovja in sociologije.
V zgodovinskem delu bomo odgovarjali na vprašanja o tem, na kakšen način je slovensko-hrvaško sodelovanje v političnem in kulturnem življenju vplivalo na življenje prebivalcev slovenske etnično
Pomen za razvoj znanosti
Zakon o odnosih republike Slovenije s Slovenci izven njenih meja (Uradni list RS, št. 34/2006) določa, da država skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, kulture, kulturne dediščine in narodne identitete, ter da raziskovalne institucije v Sloveniji posvečajo posebno pozornost raziskovanju pretekle in sedanje družbene stvarnosti med pripadniki slovenske skupnosti. Z aktualnimi temami ter kakovostnimi interdisciplinarnimi raziskavami slovenskega zamejstva, s teoretsko-metodološko nadgradnjo in aktualizacijo raziskovalnih vesebin, s sodelovanjem z raziskovalci s tujih (v tem primeru Univerza v Pulju) univerz in znanstveno-raziskovalnih institucij neposredno prispevamo k razvoju stroke.
Interdisciplinarna sestava projektne skupine bo prinesla nove interdisciplinarne raziskovalne metode, pridobljena spoznanja pa bodo tudi identificirala nove procese, pomembne za nadaljnje raziskave na tu obravnavanem geografskem območju.
Izvedba tu predlaganega projektnega predloga bo predvidoma nadalje vplivala na interes za raziskovanje zgdovine in tudi sedanjega položaja pripadnikov slovenske skupnosti in stanja slovenstva nasploh na Hrvaškem. Narastel bo predvidoma interes tudi za kulturno zgodovino, družbeni položaj in gospodarsko situacijo, to pa bi med pripadniki slovenske skupnosti na celotnem prostoru Hrvaške.odprlo možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Interdisciplinarni raziskovalni model, razvit z izvedbo tega projektnega predloga, bo z manjšimi spremembami možno uporabiti tudi za slovensko skupnost v drugih krajih obmejnega območja oz. tudi za druge manjšine, tako na Hrvaškem kot tudi v Sloveniji.
Razvoj predstavljenega znanstvenega pristopa bo obogatil znanost (zgodovinsko vedo, sociologijo, kulturologijo in druge sorodne veje) v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Za gospodarstvo bo projekt imel posledično relativno velik pomen. Obravnavano območje je bilo od konca druge svetovne vojne do leta 1991 zelo tesno medsebojno povezano in v gospodarskem pogledu tudi tvorilo celoto. O tem priča tudi zgodovina današnje Občine Ilirska Bistrica, ki je bila pravzaprav naravno zaledje mesta Reka, kar se je končalo leta 1991. Kot eden izmed slikovitih primerov se lahko izpostavi denimo podatek, da je bilo v vasici Sušak (ob sami slovensko-hrvaški meji) leta 1991 več kot 200 krav, 10 let kasneje pa več nobene, ker kmetje niso imeli več trga.
Boljše poznavanje in razumevanje krajevne preteklosti, prav tako tudi sedanjih življenjskih razmer – v gospodarskem, kulturnem in političnem pogledu, tako pripadnikov slovenske skupnosti v sosednjih državah kot tudi, v našem primeru, prebivalstva v obmejnih krajih na Hrvaškem nasploh –, pomeni tudi več možnosti za boljše gospodarsko sodelovanje med državama, lažje mreženje gospodarskih subjektov, kar je tudi ena izmed operativnih nalog Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Lahko pride tudi do razvijanja specifičnega polja gospodarskega sodelovanja ravno s pripadniki slovenske skupnosti v sosednjih državah; krepila se bo gospodarska dejavnost znotraj slovenske skupnosti v zamejstvu in odpirale dodatne možnosti.
Poleg tega, sodelovanje na tem projektu, ki že ima tudi tuje partnerje, razvija temelje za nadaljnje sodelovanje pri prijavah evropskih projektov sorodne tematike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2019,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2019,
zaključno poročilo
