Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Analitika in kemijska karakterizacija materialov ter procesov

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
P003  Naravoslovno-matematične vede  Kemija 

Koda Veda Področje
1.04  Naravoslovne vede  Kemija 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
analizna kemija, kemijska karakterizacija, elementno 2D/3D (bio)oslikovanje, LA-ICP-MS, elektrokemijski senzorji, plinski senzorji, optotermične tehnike, atmosferska kemija, analiza sledov, težke kovine, sekundarni organski aerosoli, varstvo okolja, diagnostika, zdravje, nacionalna varnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.240,04
A''
1.524,35
A'
4.667
A1/2
5.741,97
CI10
13.130
CImax
459
h10
51
A1
27,25
A3
10,04
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 24. februar 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  636  19.163  17.229  27,09 
Scopus  656  20.902  18.889  28,79 
Raziskovalci (31)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35459  dr. Ahmed Samy M. Abdelaal Kreta  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2021  23 
2.  38766  dr. Guillaume Antalick  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2024  111 
3.  52004  dr. Monika Arnič  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  30 
4.  56119  Alnilan C. Barros Lobato  Kemija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  30 
5.  22361  dr. Martina Bergant Marušič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2021  107 
6.  53807  Ivana Drventić  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  15 
7.  03587  dr. Irena Grgić  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2024  364 
8.  18555  dr. Samo Hočevar  Kemija  Vodja  2020 - 2024  245 
9.  56955  Antea Hrepić  Kemija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
10.  52020  dr. Jelena Isailović  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  17 
11.  36354  dr. Ana Jerše  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2022  59 
12.  31996  dr. Ana Kroflič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2021  156 
13.  55929  Maria Chiara Magnano  Kemija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024 
14.  37626  Petra Makorič    Tehnični sodelavec  2020 - 2024  12 
15.  26511  dr. Mitja Martelanc  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2024  70 
16.  57723  mag. Diana Alexandra Martin Rojas  Kemija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
17.  54672  Kristina Mervič  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  11 
18.  50618  dr. Dino Metarapi  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2024  33 
19.  21387  dr. Branka Mozetič Vodopivec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2024  142 
20.  02285  dr. Božidar Ogorevc  Kemija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  309 
21.  35123  dr. Tea Romih  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  115 
22.  25442  dr. Martin Šala  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2024  332 
23.  23492  dr. Vid Simon Šelih  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2024  204 
24.  50213  Iris Štucin    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
25.  56038  dr. Nikola Tasić  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024  76 
26.  39230  dr. Jelena Topić Božič  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  38 
27.  50000  Nina Valentič    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
28.  23261  dr. Johannes Teun Van Elteren  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2024  261 
29.  38258  dr. Kristijan Vidović  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2024  61 
30.  53286  dr. Iain Robert White  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2024  44 
31.  31990  dr. Lea Žibret  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021  57 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  21.489 
2.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  13.879 
Povzetek
Program obsega temeljne študije in razvoj analiznih orodij, senzorjev in pristopov na treh povezanih področjih elektrokemijske senzorike, kemijske karakterizacije in elementnega oslikovanja ter atmosferske kemije. (i) Elektrokemijska senzorika: (a) študirali bomo elektrokemijske (stripping) procese s sklopitvijo in korelacijo elektrokemijskih meritev z elementno masno spektrometrijo, čemur bodo sledile prve študije teh procesov v realnem času na nano ali atomski skali s sklopitvijo elektrokemije s tekočinsko presevno elektronsko mikroskopijo (TEM); (b) v okviru študij tankoslojnih elektrod (bizmutovih, antimonovih, bakrovih) bomo razvijali nove tipe senzorjev za detekcijo sledov ionov težkih kovin in organskih analitov pomembnih na področjih varstva okolja in biomedicine; (c) poglobili bomo nedavno pričet razvoj elektrokemijskih plinskih senzorjev na osnovi pri nas sintetiziranih večfunkcionalnih senzorskih materialov za potencialno uporabo v klinični diagnostiki, ohranjanju kulturne dediščine, varstvu okolja in nacionalni varnosti. (ii) Na področju kemijske karakterizacije in elementnega oslikovanja z lasersko ablacijo-elementno masno spektrometrijo (LA-ICP-MS) bomo poglobili temeljne študije interakcije laserja s snovjo ter preiskovali različne načine multimodalnega oslikovanja z uporabo komplementarnih tehnik in z interpretacijo rezultatov s pomočjo data-fusion, data-mining in modeliranja. Razvijali bomo nove pristope za karakterizacijo nanodelcev v bioloških tkivih z uporabo LA-ICP-MS. Problemi s kvantifikacijo pri LA-ICP-MS bodo naslovljeni z razvojem strategij absolutne kalibracije in z razvojem novih standardnih materialov. V okviru interdisciplinarnih študij bomo z uporabo optotermične tehnike odklona žarka in spektrometrije s toplotnimi lečami razvijali protokole za neporušno in nekontaktno fizikalno-kemijsko karakterizacijo naprednih elektronskih in medicinskih materialov. Na osnovi optotermičnih tehnik bomo razvijali tudi nove sklopljene analizne metode za študij (bio) kemijskih procesov v živilski industriji, za toksikološke analize onesnaževal v okolju ter za detekcijo biomarkerjev neurodegenerativnih bolezni in virusnih infekcij. (iii) Atmosferska kemija: raziskovali bomo večfazne atmosferske kemijske pretvorbe pomembnih onesnaževal na mehanističnem in kinetičnem nivoju. Preiskovali bomo (a) nastanek in staranje rjavega ogljika (BrC) in obarvanih hlapnih organskih komponent, ki vplivajo na absorpcijske lastnosti ozračja (efekt tople grede) in s tem na klimatske spremembe, ter (b) nastanek in staranje sekundarnih organskih aerosolov (SOA), ki bistveno prispevajo k masi organskega ogljika v ozračju in direktno vplivajo na nastanek oblakov ter škodujejo našemu zdravju. Razvijali bomo pristope za kvalitativno in kvantitativno analizo sledov elementov in organskih komponent aerosolskih nanodelcev, študije pa bomo podpirali s toksikološkimi raziskavami proučevanih onesnaževal.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru raziskovalnega programa "Analitika in kemijska karakterizacija materialov ter procesov" bomo izvajali temeljne raziskave in razvoj na med seboj tesno povezanih področjih: - elektrokemijske senzorike: študije elektrokemijskih (stripping) procesov (v realnem času) na nano ali atomski skali, študij in razvoj tankoslojnih elektrod (bizmutovih, antimonovih, bakrovih) in plinskih senzorjev. - kemijske karakterizacije in elementnega oslikovanja: študije interakcije laserja s snovjo in 2D/3D elementnega oslikovanja trdih in poltrdih vzorcev z lasersko ablacijo sklopljeno z elementno masno spektrometrijo (LA-ICP-MS) ter študije detekcije (kovinskih) nanodelcev v bioloških vzorcih s pomočjo elementnega (bio)oslikovanja. V okviru interdisciplinarnih študij bomo z uporabo optotermične tehnike odklona žarka in spektrometrije s toplotnimi lečami razvijali protokole za neporušno in nekontaktno fizikalno-kemijsko karakterizacijo naprednih elektronskih in medicinskih materialov. - atmosferske kemije: mehanistične in kinetične študije večfaznih atmosferskih kemijskih pretvorb onesnaževal s poudarkom na nastanku in staranju rjavega ogljika ter sekundarnih organskih aerosolov. Zaradi izredno aktualnih tematik, izzivov in raziskovalnih usmeritev, tudi v skladu s smernicami Obzorje 2020 (zdravje, prehranska varnost, podnebni ukrepi, okolje, varna družba), ki se navezujejo na več pomembnih drugih znanstvenih področij (materiali, klinična diagnostika, biotehnologija, industrijska kontrola, ohranjanje kulturne dediščine), pomenijo znanstveno-raziskovalne aktivnosti naše skupine znaten prispevek v svetovnem merilu. To velja tako v smislu temeljnih študij in spoznanj (študij elektrokemijskih procesov, študije novih tipov tankoslojnih elektrod in razvoj senzorskih materialov za detekcijo pomembnih anorganskih in organskih zvrsti, razvoj edinstvenih protokolov 2D in 3D elementnega (bio)oslikovanja z lasersko ablacijo sklopljeno z elementno masno spektrometrijo, razvoj optotermičnih tehnik za fizikalno-kemijsko karakterizacijo, pomembne atmosferske študije v povezavi s transformacijo produktov pri izgorevanju biomase), kakor tudi na področju uporabnih raziskav. Vse to bo, kot doslej, jasno izkazano s številnimi kvalitetnimi znanstvenimi prispevki v visoko uvrščenih mednarodnih znanstvenih revijah, z mnogimi drugimi prispevki in predstavitvami na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih, z organiziranjem mednarodnih znanstvenih konferenc in z uspešnim prenosom vrhunskega znanja preko sodelovanja z domačimi in tujimi akademskimi in neakademskimi/industrijskimi partnerji. Znanstveno-raziskovalni pomen, odmevnost in aktualnost naših usmeritev so izkazani tudi preko nedavno uspešno zaključenega sodelovanja v projektu NanoRestArt (Obzorje 2020, No. 646063) na področju ohranjanja kulturne dediščine v okviru razvoja elektrokemijskih plinskih senzorjev za detekcijo izbranih hlapnih organskih spojin kot zgodnjih znanilcev razpada umetniških artefaktov, pravkar pridobljenega projekta NATO na področju razvoja elektrokemijskih plinskih senzorjev za zgodnjo detekcijo in opozarjanje na prisotnosti perokso eksplozivov in preko sodelovanja v potekajočem projektu NaMeS (Obzorje 2020, No. 711859) na področju študij nastajanja in transformacij sekundarnih organskih aerosolov iz hlapnih organskih spojin, ki jih emitirajo rastline. Do zanimivih znanstvenih spoznanj in rezultatov prihajamo tudi preko formalnih in neformalnih sodelovanj z uglednimi tujim institucijami, kot so Rijks muzej (Amsterdam, Nizozemska), Universita Ca'Foscari (Benetke, Italija), Ghent University (Gent, Belgija) in z mnogimi drugimi tujimi in domačimi raziskovalnimi skupinami.
Pomen za razvoj Slovenije
Glavne aktivnosti programske skupine potekajo v okviru raziskovalnega programa "Analitika in kemijska karakterizacija materialov ter procesov" in obsegajo temeljne študije in razvoj novih analiznih orodij, senzorjev, naprednih metodologij in novih pristopov za (i) kemijsko analizo/detekcijo (sledov) elementov in plinastih analitov, karakterizacijo spojin, materialov in procesov, (ii) njihovo uporabo na drugih aktualnih znanstveno-raziskovalnih/interdisciplinarnih področjih in (iii) raziskovalno-razvojno podporo pri sodelovanju z drugimi akademskimi in neakademskimi/industrijskimi partnerji. Aktualne vsebine raziskovalnega programa, skupaj s pridobljenimi ekspertizami, omogočajo posreden ali neposreden vpliv in/ali prenos znanj na področjih družbenoekonomskega in kulturnega razvoja Republike Slovenije (tehnološki in trajnostni razvoj) in so usklajene z več prednostnimi izzivi, ki jih je opredelila EU v okviru Obzorja 2020. Raziskave so naravnane v skladu s svetovnimi smernicami ter potrebami na področjih varstva okolja (preučevanje aerosolov in atmosferskih procesov, analiza sledov in ultrasledov kovinskih ionov), zdravja in varne hrane (analiza kompleksnih (bio)vzorcev, razvoj mikroanaliznih metod potencialno uporabnih v diagnostiki, razvoj senzorjev, bioanalitika toksičnih in esencialnih komponent), industrijskega monitoringa (analiza končnih in medfaznih vzorcev v tehnoloških procesih), razvoja materialov, ohranjanja naravne in kulturne dediščine (nedestruktivna kemijska analiza in mikroanaliza trdih in poltrdih materialov ter predmetov zgodovinskega pomena, razvoj elektrokemijskih senzorjev za detekcijo plinastih produktov kot znanilcev pričetka razpada umetniških artefaktov) in nacionalne varnosti (razvoj senzorjev za detekcijo eksplozivov v okviru izvajanja Nato projekta). Rezultat uspešnega prenosa znanja je tudi dosedanje sodelovanje z več deset industrijskimi partnerji, med drugim tudi v okviru pogodb, kot so Lek (Sandoz, Novartis), Dechra, Kamnik-Schlenk, Krka, Wire, Calcit, Zavod za gradbeništvo Slovenije in mnogi drugi. Gostimo in v okviru mentorstev ter so-mentorstev usposabljamo do- in podiplomske študente/mlade raziskovalce ter podoktorske raziskovalce z namenom učinkovitega prenosa in izmenjave znanj, izobraževanja in ustvarjanja vrhunskih kadrov. Intenzivno smo vpeti v slovenski znanstveno-raziskovalni prostor v okviru formalnih in neformalnih sodelovanj (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniška fakulteta, Medicinska fakulteta, Veterinarska fakulteta, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Institut Jožef Stefan) pri koriščenju in nudenju instrumentalnih kapacitet in izmenjavi znanj. V tem okviru sodelujemo tudi v infrastrukturnem programu Kemijskega inštituta. Predstavitve naših dosežkov na številnih mednarodnih znanstvenih srečanjih, tudi v okviru vabljenih predavanj, organizacija mednarodnih konferenc in obiski naših raziskovalcev na uglednih tujih znanstvenih ustanovah znatno prispevajo k mednarodni prepoznavnosti naše raziskovalne skupine, Kemijskega inštituta in države ter posledično k lažjemu dostopu do novih tehnologij, ustvarjanju pogojev za vključevanje v mednarodne projekte in v mednarodno delitev dela. Spoznanja na področju atmosferske kemije bi lahko koristila pri pripravi nacionalnih strategij glede okoljskih in sorodnih predpisov ter vključevanje izsledkov raziskav v širše atmosferske modele, razvoj elementnega oslikovanja z lasersko ablacijo sklopljeno z elementno masno spektrometrijo kaže možnosti atraktivne uporabe tudi na področjih biomedicinskih in toksikoloških raziskav, medtem ko razvoj novih senzorjev omogoča njihovo potencialno uporabo na področjih varstva okolja in klinične diagnostike (detekcija plinastih aldehidov in ketonov v izdihanem zraku za zgodnje odkrivanje pljučnega raka in diabetesa).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno