Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Analitika in kemijska karakterizacija materialov ter procesov

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
P003  Naravoslovno-matematične vede  Kemija 

Koda Veda Področje
1.04  Naravoslovne vede  Kemija 
Ključne besede
analizna kemija, bioanalitika, elektrokemija, atmosferska kemija, speciacija, kemijsko izluževanje, analiza sledov, mikroanalitika, kemijsko oslikovanje, aerosoli, kompleksen matriks, varstvo okolja, zdravje in varna hrana, senzorji, mikrosenzorji, ICP-MS, laserska ablacija, TLS, HPLC, FIA, IC
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (40)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  38766  dr. Guillaume Antalick  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2019  113 
2.  52004  dr. Monika Arnič  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  30 
3.  22361  dr. Martina Bergant Marušič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2017 - 2019  107 
4.  09774  dr. Bojan Budič  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  211 
5.  34523  dr. Marta Debeljak  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  36 
6.  53807  Ivana Drventić  Kemija  Mladi raziskovalec  2019  15 
7.  04537  dr. Mladen Franko  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2016  608 
8.  37523  dr. Leja Goljat  Kemija  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  23 
9.  03587  dr. Irena Grgić  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  364 
10.  18555  dr. Samo Hočevar  Kemija  Vodja  2015 - 2019  245 
11.  52020  dr. Jelena Isailović  Kemija  Mladi raziskovalec  2019  17 
12.  35375  dr. Primož Jovanovič  Kemija  Raziskovalec  2018  188 
13.  23431  dr. Vasko Jovanovski  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  128 
14.  31463  dr. Dorota Agnieszka Korte  Varstvo okolja  Raziskovalec  2017 - 2019  155 
15.  31996  dr. Ana Kroflič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2015 - 2019  157 
16.  32052  dr. Mingqiang Liu  Kemija  Raziskovalec začetnik  2015  52 
17.  19649  dr. Marija Nika Lovšin  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2015  124 
18.  26511  dr. Mitja Martelanc  Kemija  Raziskovalec  2015  72 
19.  36328  dr. Eva Menart  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2016  122 
20.  50618  dr. Dino Metarapi  Kemija  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  34 
21.  21387  dr. Branka Mozetič Vodopivec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  144 
22.  38399  dr. Andreea Oarga-Mulec  Varstvo okolja  Doktorand  2016  71 
23.  02285  dr. Božidar Ogorevc  Kemija  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2019  309 
24.  33872  dr. Marilyne Pflieger  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2016  57 
25.  35550  dr. Franja Prosenc  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  66 
26.  34544  dr. Tatjana Radovanović  Kemija  Mladi raziskovalec  2015  18 
27.  35123  dr. Tea Romih  Kemija  Raziskovalec  2019  115 
28.  17102  dr. Melita Sternad Lemut  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2017  115 
29.  25442  dr. Martin Šala  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  339 
30.  23492  dr. Vid Simon Šelih  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  206 
31.  50213  Iris Štucin    Tehnični sodelavec  2017 - 2019 
32.  39230  dr. Jelena Topić Božič  Kemija  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  41 
33.  25503  dr. Kajetan Trošt  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015  48 
34.  50000  Nina Valentič    Tehnični sodelavec  2017 - 2019 
35.  23261  dr. Johannes Teun Van Elteren  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  265 
36.  38258  dr. Kristijan Vidović  Kemija  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  63 
37.  53286  dr. Iain Robert White  Varstvo okolja  Raziskovalec  2019  44 
38.  36420  dr. Tanja Zidarič  Medicina  Raziskovalec  2015 - 2017  42 
39.  17260  Lidija Živec    Tehnični sodelavec  2015 - 2016 
40.  36475  dr. Mojca Žorž  Kemija  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  14 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.968 
2.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  14.067 
Povzetek
Program obsega študije/uporabo novih pristopov pri razvoju sodobnih analiznih metod/orodij za kemijsko analizo ter karakterizacijo materialov/procesov na področjih (a) varstva okolja, (b) zdravja in varne hrane ter (c) raziskave materialov. Raziskave obravnavajo A-metodološko in B-problemsko naravnane vsebine: Sklop A: (i) Elementna in molekularna mikroanaliza ter kemijsko oslikovanje; razvoj metod in študije procesov pri direktnem vzorčenju trdnih materialov s tehniko laserske ablacije (LA) v povezavi z masno spektrometrijo (ICP-MS, MS/MS). Razvijali bomo tudi LA-celico za ultra-hitre LA-meritve. (ii) Anorganska in organska analiza kompleksnih (bio)vzorcev; študij/razvoj in uporaba sklopitve različnih analiznih (separacijskih) tehnik (IC, LC, FIA), mikrofluidnih in detekcijskih sistemov (ICP-MS, ICP-OES, MS/MS, spektrom. toplotnih leč-TLS in TLS mikroskopija) ter senzorjev (elektrokemijski, optični) za karakterizacijo vzorcev s kompleksnejšim matriksom (okoljski, biološki). (iii) Analitika sledov in ultra-sledov elementov; razvoj/uporaba tehnik ICP-MS in ICP-OES ter s tem povezane študije matričnih efektov pri vzorcih z visokim deležem skupnih raztopljenih snovi. Študirali/razvijali bomo elektrokemijske senzorje, predvsem Bi- in Sb-elektrode, za merjenje ionov (težkih) kovin v sledovih (prenosni/poceni sistemi). (iv) Miniaturizacija in senzorji; miniaturizacija elektrokemijskih in optičnih senzorjev za merjenje kovinskih ionov in organskih spojin. Razvijali bomo tudi senzorje za in-vivo meritve fiziološko pomembnih spojin (npr. živčni prenašalci) in preučevali uporabo LA za miniaturizacijo elektrod. Sklop B: (a) Varstvo okolja; fizikalno-kemijska karakterizacija sub-mikrometrskih aerosolskih delcev in raziskovanje izvorov/procesov nastajanja sekundarnih organskih/anorganskih aerosolov ter vloge nekaterih kovinskih zvrsti (Fe3+/Fe2+) in ligandov biološkega izvora (npr. pioverdin) v atmosferskih procesih. Proučevali bomo razgradnjo farmacevtskih učinkovin/pesticidov z metodami napredne oksidacije ter možnosti njihovega odstranjevanja z biokompatibilnimi kompozitnimi materiali in pri tem uporabljali tehnike kot so LC-MS, laserska bliskovna fotoliza, toksikološki testi. (b) Zdravje in varna hrana; detekcija/identifikacija bioaktivnih snovi (fenoli, alergeni, toksini, biomarkerji) in metabolitov ter pojasnitev njihove vloge obsega študije/vpeljavo novih in občutljivih (sklopljenih) protokolov za ugotavljanje transporta in porazdelitve izbranih elementov/spojin v različnih bioloških vzorcih (npr. možgani, fiziološke tekočine, rastline, hrana). (c) Raziskave materialov; kemijska in fizikalna (optične in toplotne lastnosti, defekti) karakterizacija materialov različnega izvora (arheološki, umetniški, industrijski, neznani), študije nedestruktivnih metod s pomočjo mikrovzorčenja in optotermične spektrometrije z odklonom žarka-BDS. Raziskovali bomo pristope za pripravo novih materialov s pomočjo pulzne LA iz (ionskih)tekočin in z inovativno uporabo elektrosprej ionizacijske (ESI) komore.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi usmeritve raziskovalnega programa k aktualnim tematikam/področjem v okviru razvoja sodobnih analiznih metodologij in orodij/senzorjev je možno predvideti, da bodo rezultati in spoznanja znanstveno-raziskovalnih aktivnosti pomenili znaten prispevek k globalni znanosti; to je podprto tudi z dosedanjo intenzivno vpetostjo programske skupine v mnoga domača in mednarodna sodelovanja, tudi z eminentnimi znanstveniki, številne objave (122 od l. 2009), predstavitve in veliko število citacij (preko 4400 v 2009-2014, vir Wos/Scopus).   Na področjih zdravja (biomedicina, diagnostika) in varne hrane ter varstva okolja (monitoring) so vse večje zahteve po občutljivih (analitika sledov), selektivnih, zanesljivih in hitrih analiznih metodah in orodjih ter po miniaturizaciji senzorskih sestavov. Zato bo pomemben prispevek na teh področjih predstavljal študij in razvoj naprednih analiznih protokolov in kemijskih senzorjev, biosenzorjev ter njihova miniaturizacija, skupaj z inovativno uporabo novih in obstoječih (nanostrukturiranih) materialov. Ocenjujemo, da bo na področju elektrokemijske analitike pomemben doprinos nadaljnji študij in širitev možnosti uporabe bizmutove in antimonove elektrode, ki smo ju razvili v okviru naše skupine in v sodelovanju s partnerji iz tujine in predstavljata odličen nadomestek za živosrebrovo elektrodo pri merjenju predvsem sledov ionov težkih kovin; dokaz za to je tudi že preko 500 citatov našega prvega članka o Bi-elektrodi. Elementna in molekularna analiza kompleksnih (bio)vzorcev ter izboljšanje predvsem občutljivosti in selektivnosti analiznih metod in orodij zahtevajo inventivno sklopitev ter študij sodobnih separacijskih in detekcijskih tehnik. Določevanje in študij pojavljanja kemijskih zvrsti je aktualen znanstveni izziv, zato bodo raziskave usmerjene k študijam uporabe kombiniranih nedestruktivnih in destruktivnih analiznih metod; na področjih raziskave (bio)materialov ter elementne in molekularne mikroanalize in kemijskega oslikovanja (sklopitev laserske ablacije (LA) in masne spektrometrije) pričakujemo pomemben napredek, predvsem pri razvoju 2D in 3D oslikovanja - tako pri odpiranju novih možnostih uporabe, kakor tudi pri fundamentalnih študijah interakcije laserja s snovjo. Izredno zanimiv predmet raziskav bo tudi študij LA-aerosolov, ki nastanejo iz različnih prekurzorjev. Na polju varstva okolja bodo razvoj kemijske karakterizacije aerosolov in študije procesov nastajanja sekundarnih aerosolov rezultirali v znanju, ki bo lahko uporabno pri modelih za napovedovanje nastajanja/porazdelitve atmosferskih delcev, kar bo tehten prispevek znanosti k razumevanju kompleksnih atmosferskih reakcijskih mehanizmov. Pri študijah nekaterih naravnih procesov pričakujemo, da bomo z razvitimi (mikro)analiznimi protokoli (LA-ICP-MS, TLS) lahko pojasnili in potrdili nekatere pomembne biološke procese (npr. transport esencialnih in toksičnih komponent v organizmih).
Pomen za razvoj Slovenije
Izbrane aktualne vsebine programa in s tem pridobljena spoznanja ter izkušnje omogočajo posreden ali neposreden prenos in uporabo znanj na področjih  družbeno-ekonomskega razvoja Republike Slovenije (tehnološki in trajnostni razvoj); usmerjenost raziskav je podobno kot do sedaj naravnana v skladu s svetovnimi smernicami in potrebami na področjih varstva okolja (preučevanje aerosolov in atmosferskih procesov, speciacija, analiza sledov in ultrasledov kovinskih ionov), zdravja in varne hrane (analiza kompleksnih (bio)vzorcev, razvoj senzorjev, biosenzorjev in mikrosenzorjev, razvoj mikroanaliznih metod potencialno uporabnih v diagnostiki, bioanalitika toksičnih in esencialnih komponent), industrijskega monitoringa in razvoja materialov (analize končnih in medfaznih vzorcev v tehnoloških procesih) ter na področju ohranjanja naravne in kulturne dediščine (nedestruktivna kemijska analiza in mikroanaliza (trdnih) materialov in predmetov zgodovinskega pomena). Dokaz za uspešen prenos znanja je dosedanje sodelovanje z več deset industrijskimi partnerji, med drugim tudi v okviru pogodb (Lek, Krka, Wire, Calcit, Salonit Anhovo, Zav. za gradbeništvo Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije).   Posvečamo se tudi pedagoškemu/mentorskemu delu z do- in podiplomskimi študenti/mladimi raziskovalci ter s podoktoranti z namenom učinkovitega prenosa znanja, izobraževanja in ustvarjanja vrhunskih kadrov. Člani programske skupine so bili v zadnjih letih vpeti v mentorstva in so-mentorstva pri številnih diplomah, magisterijih, doktorskih disertacijah in podoktorskih obiskih. Intenzivno smo vpeti v slovenski znanstveno-raziskovalni prostor v okviru formalnih in neformalnih sodelovanj (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniška fakulteta, Medicinska fakulteta, Veterinarska fakulteta, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Institut Jožef Stefan) pri koriščenju instrumentalnih kapacitet in izmenjavi znanj. V okviru programa so predvideni tudi pomoč zunanjim akademskim in industrijskim partnerjem pri reševanju zahtevnejših analiznih/razvojnih problemov, organizacija znanstvenih srečanj itd. Predstavitve naših dosežkov na številnih mednarodnih seminarjih, tudi v okviru vabljenih predavanj ter organizacija mednarodnih seminarjev, sigurno prispevajo k promociji oz. prepoznavnosti naše države ter posledično lažjemu dostopu do novih tehnologij, ustvarjanju pogojev za vključevanje v mednarodne projekte in v mednarodno delitev dela.   Nenazadnje se je na področju varstva okolja (in zdravja) potrebno zavedati, da samo podatki o celokupni vsebnosti elementov v okoljskih in drugih vzorcih ne zadoščajo pri sprejemanju odločitev glede sledenja politike trajnostnega razvoja in povezanih ukrepov za zaščito okolja/zdravja, kar daje področju razvoja kemijske speciacije in karakterizacije velik pomen; nova spoznanja bi lahko koristila pri pripravi nacionalnih strategij glede okoljskih in sorodnih predpisov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno