Projekti / Programi
Daljinsko zaznavanje atmosferskih lastnosti
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.02.04 |
Naravoslovje |
Fizika |
Meteorologija in oceanografija |
| 1.06.05 |
Naravoslovje |
Geologija |
Geofizika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T181 |
Tehnološke vede |
Daljinsko zaznavanje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.03 |
Naravoslovne vede |
Fizika |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
daljinsko zaznavanje atmosfere, atmosferske strukture, aerosoli, gibanje zračnih mas, pojav burje, modeliranje atmosfere na mikro in mezoskalah
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
925 |
46.617 |
42.190 |
45,61 |
| Scopus |
930 |
56.643 |
52.129 |
56,05 |
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
1540 |
Univerza v Novi Gorici |
Nova Gorica |
5920884000 |
14.070 |
Povzetek
Atmosfera, skupno ime za relativno tanek plašč mešanice plinov in suspenzije majhnih trdnih delcev - aerosolov, je ključno okolje za vzdrževanje življenja na Zemlji. Del, ki je najbližji površju (troposfera), vsebuje kar 80% mase celotne atmosfere ter 99% vseh aerosolov in vodne pare. Preko podnebja, vremena in lokaliziranih povečanih koncentracij aerosolov ima tropsfera neposreden vpliv na floro in favno, vključno s človekom.
Program »Daljinsko zaznavanje atmosferskih lastnosti« se osredotoča na študij fizikalnih procesov v troposferi z uporabo tehnik daljinskega zaznavanja in in-situ meritev ter nadgradnjo in interpretacijo meritev z modeliranjem atmosferskih pojavov. V primerjavi s klasičnimi orodji, kot so na primer meteorološki baloni, tehnike daljinskega zaznavanja omogočajo hitro pregledovanje in s tem dvo- ali tri-dimenzionalne izseke atmosferskih lastnosti, ki nam prej niso bili dosegljivi. Raziskave zajemajo študij v zraku suspendiranih drobnih kapljic in delcev (aerosolov), določanje njihovih izvorov, razširjanja ter vpliva na optične lastnosti ozračja, študij vremenskih pojavov, z njimi povezanih vertikalnih atmosferskih struktur ter njihovega vpliva na astrofizikalna opazovanja. V primeru planetarne mejne plasti, ki neposredno interagira s površjem in ki ima na nas največji neposredni vpliv, raziskujemo njene lastnosti na podlagi daljinskega zaznavanja z raznimi vrstami lidarjev in satelitskih radijskih signalov. Iz lidarskih meritev in meritev faznih zakasnitev v več-frekvenčnih GPS monitorjih lahko izluščimo informacije o številnih lastnostih atmosfere, n.pr. o temperaturi, relativni vlažnosti, skupni vsebnosti vodne pare, smeri in hitrosti vetra ter koncentraciji in tipu aerosolov. Ker je vodna para najpomembnejši in najbolj razširjen toplogredni plin, aerosoli pa imajo močan vpliv na podnebje, vreme in človekovo zdravje, so meritve njihovih porazdelitev in razumevanje fizikalnih procesov, ki jih uravnavajo, velikega pomena za znanost in za družbo v celoti.
Neposredni cilji programa so podrobne raziskave atmosferskih lastnosti in procesov, še posebej mehanizmov transporta aerosolov, korelacij med raznimi atmosferskimi spremenljivkami (n.pr. vsebnostjo vodne pare in aerosolov), identifikacija tipa aerosolov na daljavo, ter identifikacija ter raziskave pojava burje. Zastavljene cilje dosegamo z uporabo obstoječe infrastrukture in raziskovalne opreme ter z novimi nabavami v okviru Infrastrukturnega programa Univerze v Novi Gorici in drugih projektov. Raziskovalno dejavnost izvajamo v središču Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini, na atmosferskem observatoriju Otlica ter v okviru mednarodnih raziskovalnih kolaboracij Pierre Auger in Cherenkov Telescope Array, kjer sodelujemo pri razvoju CTA Ramanskega lidarja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je osredotočen na raziskave atmosferskih lastnosti in procesov na podlagi meritev z metodami daljinskega zaznavanja, ki pripomorejo k boljšemu razumevanju fizikalnih procesov v širšem naboru povezanih fizikalnih področij, od aerodinamike, prenosa toplote, meteorologije, klimatologije in razširjanja valovanja v neurejeni snovi do vesoljskega vremena v okolju, ki je zaradi svoje nedostopnosti (še posebej v zgornjih plasteh) težko dostopno za redne in-situ meritve in zaradi tega sˇe vedno relativno slabo poznano. Raziskave na ta način neposredno prispevajo k razvoju znanosti kot celote.
Poleg primarnega namena raziskav program z razvojem novih metod detekcije in analize meritev ter novih eksperimentalnih naprav bistveno prispeva tudi k razvoju instrumentacije na področju daljinskega zaznavanja. Center za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, kjer se raziskave izvajajo, je trenutno edina institucija v Sloveniji, ki je na tem področju aktivna in mednarodno priznana.
Program je močno umeščen v globalne raziskovalne tokove na področju atmosferskih znanosti in instrumentacije za daljinsko zaznavanje, z raziskovalnimi in projektnimi partnerji iz ZDA (The University of Iowa), Kitajske (Ocean University of China, Xi'an University of Technology) in drzˇav EU (še predvsem Universita di Bologna, Italija; DLR, Nemčija, Universitat Autonoma de Barcelona, Španija), vključno s Slovenijo (Agencija RS za okolje in Institut Jožef Stefan). Izsledki predlaganih raziskav so izredno relevantni tudi za uporabo atmosfere kot medija pri detekciji kozmicˇnih zˇarkov ekstremnih energij, kot jih izvajata mednarodni kolaboraciji Pierre Auger (50 institucij iz 18 drzˇav) in Cherenkov Telescope Array (200 institucij iz 31 držav), s katerima smo formalno povezani.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen in korist reziskavalnega programa »Daljinsko zaznavanje atmosferskih lastnosti« za slovensko gospodarstvo in družbo leži v možnosti prenosa znanja in state-of-the art tehnologij v komercialno in družbeno koristno uporabo v Sloveniji, pri čemer smo bili že do sedaj zelo uspešni. Kot spin-off osnovnih raziskav na Observatoriju Pierre Auger v Argentini (lidarska karakterizacija atmosfere kot detektorskega medija observatorija, sinhronizacija talnega detektorskega sklopa z GPS signali) smo skupaj z Agencijo RS za okolje leta 2005 na Otlici nad Ajdovščino postavil prvi lidarski observatorij v Sloveniji, ki je bil med drugim uporabljen za sledenje Islandskega vulkanskega pepela in daljinske meritve njegovih lastnosti leta 2010. V sodelovanju z amerisˇkimi (The University of Iowa) in kitajskimi (Ocean University of China, Xi'an University of Technology) partnerji smo sami razvili tudi Ramanski lidar za daljinske meritve profilov vodne pare ter v dodatnem sodelovanju s slovensko industrijo (Optotek, Fotona) tudi trikanalni mobilni lidar za sledenje in identifikacijo aerosolov. V sodelovanju z University of Bath, Velika Britanija in kolaboracijo EISCAT na Švedskem smo proučevali vpliv ionosferskih motenj na GPS sprejemnike in možnost njihove odprave v času povečane sončeve aktivnosti v letih 2012-2013. Vse razvite naprave že dajejo ne le znanstvene ampak tudi širše družbeno koristne rezultate. Trenutno sodelujemo s slovenskim podjetjem Aerosol d.o.o. pri raziskavah razširjanja antropogenih polutantov, kot so n.pr. aerosoli iz motorjev z notranjim zgorevanjem ter kurišč biomase, s čimer ustvarjeno znanje prenašamo v industrijo. Te dejavnosti bomo v nadalje še razširili in intenzivirali.
Posredni pomen predlaganega programa za družbo je aktivno in enakopravno sodelovanje slovenskih znanstvenikov in študentov v vrhunskih svetovnih znanstvenih in tehnoloških raziskavah. Mednarodni uspeh tega programa in podobnih projektov pomeni hkrati tudi priznavanje Slovenije kot visokotehnološke in napredne države, kar nadalje stimulira naše globalne ekonomske in finančne povezave.
