Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kemijsko reakcijsko inženirstvo

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.02.00  Tehnika  Kemijsko inženirstvo   

Koda Veda Področje
T350  Tehnološke vede  Kemijska tehnologija in inženirstvo 

Koda Veda Področje
2.04  Tehniške in tehnološke vede  Kemijsko inženirstvo 
Ključne besede
kemijsko procesno inženirstvo; več-ravensko napovedno modeliranje; kemijska reakcijska kinetika, upori transportnih pojavov, heterogeni katalitski materiali
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
22.987,4
A''
12.297,8
A'
16.456,26
A1/2
19.458,36
CI10
15.304
CImax
299
h10
64
A1
69,91
A3
25,97
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 19. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  620  18.200  16.484  26,59 
Scopus  637  19.848  18.049  28,33 
Raziskovalci (43)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  52995  dr. Filipa A. Andre Vicente  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  100 
2.  52004  dr. Monika Arnič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2023 - 2024  30 
3.  39113  dr. David Bajec  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  48 
4.  03124  dr. Gorazd Berčič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  135 
5.  53031  Lara Bezjak    Tehnični sodelavec  2020 
6.  52432  dr. Ana Bjelić  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020  60 
7.  39932  dr. Ashish Bohre  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020  38 
8.  37381  dr. Miša Mojca Cajnko  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  51 
9.  54169  Ajda Delić    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
10.  53807  Ivana Drventić  Kemija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  15 
11.  06259  dr. Ljudmila Fele Žilnik  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  226 
12.  34522  dr. Miha Grilc  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2021  396 
13.  29954  Matic Grom  Kemijsko inženirstvo  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  35 
14.  51403  Lucija Hladnik    Tehnični sodelavec  2020 - 2022  15 
15.  38259  dr. Brigita Hočevar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  88 
16.  04332  dr. Stanko Hočevar  Kemijsko inženirstvo  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2021  302 
17.  34342  dr. Matej Huš  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2021  686 
18.  52860  dr. Gorica Ivaniš  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020  45 
19.  54673  Ana Jakob  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  13 
20.  27687  dr. Edita Jasiukaityte  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  132 
21.  56960  Petra Jerič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  20 
22.  53419  Dimitrij Ješić    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
23.  26222  Urška Kavčič    Tehnični sodelavec  2020 - 2024  16 
24.  51193  dr. Andrii Kostyniuk  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  60 
25.  31996  dr. Ana Kroflič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2022 - 2024  157 
26.  38303  dr. Damjan Lašič Jurković  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2021  53 
27.  25446  dr. Blaž Likozar  Kemijsko inženirstvo  Vodja  2020 - 2024  1.212 
28.  32417  dr. Mitja Linec  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2021  17 
29.  56268  Dana Marinič  Kemijsko inženirstvo  Tehnični sodelavec  2022 - 2024  10 
30.  33161  dr. Uroš Novak  Biotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  255 
31.  53614  dr. Ana Oberlintner  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  73 
32.  50168  Jaka Orehek    Tehnični sodelavec  2022 
33.  55999  dr. Ganji Parameswaram  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2022 - 2024  25 
34.  50405  dr. Matic Pavlin  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2022 - 2024  36 
35.  34528  dr. Andraž Pavlišič  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2021  106 
36.  57981  Rok Pogorevc  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
37.  29399  dr. Andrej Pohar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2021  157 
38.  52019  dr. Stefan Popović  Materiali  Mladi raziskovalec  2020  15 
39.  39350  dr. Anže Prašnikar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2022 - 2024  64 
40.  56120  Emilija Rakić  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  15 
41.  54883  Tina Ročnik  Kemijsko inženirstvo  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  43 
42.  38311  dr. Janvit Teržan  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2022 - 2024  74 
43.  38154  dr. Jure Voglar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2022  45 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.957 
Povzetek
Odkar je bil skovan izraz Kemijsko inženirstvo, se je slednji dotikal tako raznolikih vidikov gospodarskega življenja, kot so npr. potrošniške dobrine ali proizvodnja jedrske energije. Običajno kemijsko inženirstvo, kot ga poznamo, je razvilo orodja, ki jih bodo vsi povezani inženirji takoj prepoznali kot energijske in snovne bilančne enačbe, korelacije prenosnih pojavov, kinetika reakcijskih hitrosti itd. Rojstvo naftne industrije pa je pomenilo preboj najbolj prelomnih odkritij. Kemijsko reakcijsko inženirstvo igra sorazmerno osrednjo vlogo, saj lahko skozi raziskave reakcij, kinetike in reaktorjev vplivamo na obseg potrebnih pripravljalnih ali zaključnih enot, npr. destilacij, luženja, absorpcij itd. Program Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) omogoča sredstva za nadaljevanje razvoja kemijskega reakcijskega inženirstva, ki se nepretrgoma sooča z izzivi, ki zrcalijo tiste, s katerimi se srečuje človeštvo: podnebje, energija, zdravje, materiali in transport. Nadalje, Kataliza je ena izmed najbolj splošno razširjenih, izrazito presečnih in ključnih ved v obstoječi kemijski industriji, prav tako pa je pogosto neločljivo povezana s kemijskim reakcijskim inženirstvom, od načrtovanja katalitskih snovi do reaktorjev. Za razliko od preteklosti je dandanes potrebno napredne katalitske snovi načrtovati skupaj z reaktorji, pa tudi postopki, kar že samo po sebi predstavlja izziv zaradi različnih časovnih/prostorskih ravni, ki jih srečujemo (od atomov do kemijskih obratov). Program ARRS Kemijsko Reakcijsko Inženirstvo je- pa tudi bo naslavljal ključne izzive kemijskega reakcijskega inženirstva, ki so razpoznani kot življenjskega pomena v 21. stoletju: 1. Pretvorba ogljikovega dioksida: glavni tehnološki izziv je povezan z obstojnostjo CO2, ki zahteva nove reaktorske sestave, da bi presegli ravnotežja, ali neobičajne postopke vzbujanja/pretvorbe, npr. foto-kataliza. 2. Pretvorba zemeljskega plina: preden bomo vstopili v prihodnjo nizko-ogljično družbo, bodo surovine zemeljskega plina igrale zelo pomembno vlogo, zamenjujoč nafto, postopki pretvorbe, ki niso osnovani na reformiranju, pa prednjačijo v razvoju. 3. Spojine iz biomase: razvoj možnosti delov biomase na osnovi celuloze, hemi-celuloze in lignina za proizvodnjo bio-osnovanih furanov, aromatov in drugih uporabnih snovi (neposredno zamenljivih ali celo izboljšanih). 4. Načrtovanje elektro-katalitskih reakcij: elektrifikacija običajnih kemijskih postopkov postaja opazna, od začetnih gorivnih celic do dejanskih porajajočih se elektro-pretvorb. 5. Farmacevtsko procesno inženirstvo: prehod od kemijske priprave aktivnih farmacevtskih učinkovin (API) do bio-učinkovin na osnovi proizvodnje preko celičnega metabolizma. V podporo bomo uporabljali več-ravenski popis postopkov. Slednji povezuje načrtovanje, napoved in izboljševanje slednjih s katalizo, prehajajoč od ab initio kinetike, katalitske pretvorbe na srednji velikostni ravni (»mesoscale«) in prenosnih pojavov na nivoju reaktorjev.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen programa Kemijsko reakcijsko inženirstvo za nadaljnji razvoj znanosti gre iskati v poglabljanju temeljnega razumevanja ključnih pretvorb, ki so pomembne za pridobivanje ali pretvarjanje potrebne energije, proizvodnjo vsakdanjih dobrin ali spreminjanju bivanjskega okolja, ki nas pomembno zaznamuje, recimo podnebje. Inženirstvo teh reakcij oziroma pretvorb nam omogoča soočanje z izzivi prihodnosti. Načrtovanje, napovedovanje in izboljševanje reakcijskih mehanizmov je vse lažje s povečevanjem računalniških zmogljivosti, in situ meritvami in izdelavo reaktorskih enot »po meri«, pa vendar so tudi izzivi 21. stoletja veliko težji, kjer že delček odstotka izkoristka ali dobitka lahko odloča o končni gospodarnosti proizvodnje. Razvoj temeljne znanosti pa gre z roko v roki tudi z uporabno, kjer se razvite prvine prenašajo v vsakodnevno gospodarsko resničnost, ki se odraža v povezavah Programa z največjimi svetovnimi kemijskimi proizvodnimi podjetji, npr. BASF, DowDuPont, Mitsubishi Chemical itd. 1. Pretvorba ogljikovega dioksida: CO2 predstavlja najpomembnejši toplogredni plin, ki ga proizvaja človek, in hkrati enega največjih rezervoarjev ogljika na Zemlji. V sklopu programa razvijamo načine za aktivacijo in pretvorbo CO2 v metanol in druge dragocene kemikalije, s čimer rešujemo problem globalnega segrevanja. Eksperimentalno delo, ki vključuje sintezo katalizatorjev, razvoj pilotskih reaktorjev in analitiko, nadgrajujemo z modeliranjem, kjer smo v vrhu večnivojskega modeliranja. Razvoj in uporaba metod za večnivojsko modeliranje, ki smo jih pripravili za mehanistični opis hidrogenacije CO2 v metanol, so uporabne za vse vrste kemijskih reakcij in inženirskih postopkov. S to metodologijo bo mogoče opisati postopek na vseh nivojih, od elektronskih efektov na atomskem nivoju, prek modeliranja kinetike na srednjem nivoju do obnašanja v reaktorjih. To nam omogoča optimizacijo različnih procesov, ne da bi morali vsakokrat izvajati obsežne, potratne in okoljsko problematične eksperimente. 2. Pretvorba zemeljskega plina: Preden bomo vstopili v nizkoogljično družbo, bodo surovine zemeljskega plina igrale zelo pomembno vlogo. Trg pretvorbe metana je s svojimi 800 milijardami m3/leto ogromen, hkrati pa tudi rastoč, medtem ko se bo tudi delež zemeljskega plina v energetski mešanici po pričakovanjih do 2035 povečal na 31 %. Svetovno povpraševanje po zemeljskem plinu naj bi se po pričakovanjih povečevalo s hitrostjo 1,6 %/leto v obdobju 2015–2035, najhitreje od vseh prvenstvenih fosilnih surovin. V smislu razvoja opreme, so glavne smernice, kot jih je očrtala Evropska komisija, izboljševanje postopkov (kot npr. s predlaganim združevanjem reakcij in ločevanja produkta) ter nižanje energetskih vnosov. Aktivacija in selektivna pretvorba metana velja za sveti gral. Neposredna polimerizacija metana v višje ogljikovodike brez vmesne pretvorbe v sintezni plin bi odpravila omenjene omejitve pri uporabi metana, vse raziskave v tej smeri pa so izjemnega pomena za razvoj znanosti.  3. Spojine iz biomase: Biomasa predstavlja trajnostni vir ogljika, ki je nezadostno izkoriščen. Medtem ko energija pridobljena iz obnovljivih virov postopno nadomešča energijo iz fosilnih goriv, to ne velja za materiale in izdelke na osnovi ogljika. Bio-osnovane spojine lahko razdelimo na enega izmed treh načinov:(1) Neposredni nadomestki (drop-in), ki so kemično enake spojinam iz nafte z že dobro uveljavljenim trgom; (2) Funkcionalni nadomestki so kemijsko različni vendar imajo podobne funkcije/lastnosti; medtem ko (3) novi proizvodi niso niti po strukturi niti v funkciji podobni obstoječemu proizvodu iz nafte. Razvili bomo nove tehnologije frakcioniranja lignocelulozne in morske biomase za izolacijo bio-osnovanih makromolekul (celuloza, hemiceluloza, lignin, hitin, ekstraktivi). Z nadaljnjo depolimerizacijo in selektivnimi katalitskimi reakcijami (hidrogenacija, oksidacija, karboksilacija, dekarboksilacija, idr.) jih bomo pretvorili v spojine in produkte z visoko dodano vred
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen programa agencije Kemijsko reakcijsko inženirstvo za prihodnji družbenoekonomski, kulturni in splošni razvoj Slovenije je razviden preko sodelovanja z večino izobraževalnih ustanov, veliko gospodarskimi združbami, pa tudi drugimi raziskovalnimi zavodi, raznolikimi nevladnimi skupinami in občinami; Kemijsko reakcijsko inženirstvo tako upravičuje javna pridobljena sredstva s povezovanjem z raznoterimi družbenimi pod-sestavi. Preko predavanj, habilitacij, mentorstev, praks in drugih projektnih sodelovanj člani programa sodelujejo z Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo v Novi Gorici, Univerzo v Novem mestu in Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Člani pogosto sodelujejo z osnovnošolci in dijaki. Preko pogodb () €400.000), storitev, patentov, obojestranske izmenjave raziskovalcev in drugih projektnih sodelovanj člani programa sodelujejo z največjimi (Petrol, Krka, Revoz, Lek, Gorenje, Impol, Geoplin, Hella, Talum, Zlatarna Celje itd.) pa tudi mikro, malimi ter srednjimi domačimi podjetji.   1. Pretvorba ogljikovega dioksida: Ker je ogljikov dioksid tudi v širši družbi in med laiki poznan kot velik okoljski problem, ki se odraža kot povečano segrevanje podnebja, je delo na tej tematiki izjemnega pomembna tudi za družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije. Dejavnosti programske skupine so usmerjene tudi v popularizacijo te tematike med osnovnošolci, dijaki, študenti in laično javnostjo. Raziskave in razvoj postopkov za pretvorbo ogljikovega dioksida so pomembni tudi za industrijo, ki bo imela možnost aktivne izrabe ogljikovega dioksida, kar je ceneje in okoljsko sprejemljivejše od kupovanja kuponov za izpuste ogljikovega dioksida. V preteklosti je skupina svoje delo predstavila v različnih televizijskih in radijskih oddajah (Ugriznimo znanost, Frekvenca X) ter v več tiskanih medijih (Finance, Delo itd.). Skupina sodeluje tudi pri organizaciji zelo priljubljenega tekmovanja iz naravoslovja za dijake 1. in 2. letnikov, ki se ga vsako leto udeleži približno 1000 tekmovalcev.   2. Pretvorba zemeljskega plina: Zemeljski plin se na odročnih nahajališčih sežiga, saj ga je cenovno neugodno izkoriščati, pri čemer se v ozračje spušča toplogredni plin CO2. V okviru večmiljonskega projekta ADREM (Obzorje 2020) metan na lokaciji pretvarjamo v tekoče, več vredne produkte, pri čemer varujemo okolje pred škodljivimi vplivi globalnega segrevanja ter hkrati osveščamo družbo, usposabljamo strokovnjake na tem področju ter promoviramo Slovenijo kot zeleno deželo, ki je okoljevarstveno zavedna. V sodelovanju z vodilnimi evropskimi industrijami: Johnson Matthey PLC (Velika Britanija), Technip Benelux (Nizozemska), Sairem SAS (Francija) dostavljamo nove rešitve za energetsko učinkovito valorizacijo variabilnih surovin za metan za C2+ ogljikovodike za predelovalno industrijo, v oblikovanem konzorciju za valorizacijo metana.   3. Spojine iz biomase: Razvoj procesov za pridobivanje kemikalij ter goriv iz biomase je izjemnega pomena za družebnoekonomski razvoj Slovenije, saj bo zmanjšal odvisnost od uvoza naftnih derivatov (tako kemikalij kot goriv) in izboljšal gospodarski položaj kmetijskih gospodarstev vključenih v primarno pridelavo kmetijskih in gozdno-lesnih sortimentov, kot tudi položaj kemijske, papirniške, kozmetične ter prehrambne industrije. Razvoj trajnostnih procesov za pretvorbo obnovljive biomase v kemikalije in izdelke z višjo dodano vrednostjo poteka v sodelovanju s slovensko industrijo, zlasti s podjetji Helios Domžale, Tanin Sevnica, Melamin Kočevje, Gozdno Gospodarstvo Postojna, privatnim Inštituom za celulozo in papir, Medex, Arspharmae in drugimi.   4. Načrtovanje elektro-katalitskih reakcij: Prehod na čisto energijo, ki ne temelji na fosilnih gorivih, je eden glavnih izzivov celotnega sveta in s tem tudi Slovenije. V prihodnosti bo primerov elektrifikacije industrijskih procesov in družbe na splošno vse več in večina bo temeljila na elektrokemijskih in elektrokatalitičnih reakcijah. Zato je izrednega pomen
Zgodovina ogledov
Priljubljeno