Projekti / Programi
Družbena pogodba v 21. stoletju
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S213 |
Družboslovje |
Socialne strukture |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
pogodba, državljanstvo, nacionalna identiteta, umetnost, spomin, mediji, Evropa, postsocializem
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
19. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
94 |
255 |
236 |
2,51 |
| Scopus |
126 |
476 |
427 |
3,39 |
Raziskovalci (18)
Organizacije (3)
Povzetek
Programska skupina se posveča raziskovanju transformacije ključnih interpretativnih modelov moderne politične filozofije, sociologije in komunikologije/medijskih študijev, ki zadevajo državljanstvo, članstvo in pripadnost, kolikor izhajajo iz pojma družbene pogodbe. Družbena pogodba kot ključno razsvetljensko izročilo je pravni, politični in socialni temelj odnosa med posameznikom in družbo. V sodobni družbi so mnogi razsvetljenski temelji izzvani.
V novem raziskovalnem obdobju se program usmerja k raziskovanju družbene pogodbe v specifičnem kontekstu »evropske pogodbe«, to je pogodbe o združeni Evropi po krizah (finančni, begunski, brexit). Post-krizni razvoj je osvetljen v (1) regionalnem (post-jugoslovanskem, post-socialističnem) prostoru; glede na (2) najnovejše teorije oživljanja demokratičnih principov; in s pomočjo (3) konkretnih empiričnih raziskav vloge medijev, umetnosti in popularnih odzivov na post-krizno stanje. Vsebinski sklopi (VS) so:
VS1: Postkrizno stanje in postsocialistična evropska pogodba
VS2 Mediji, javna kultura in pogodba
VS2a: Mediatizacija spomina
VS2b Raziskovanje kulturne potrošnje in vprašanje simbolne narave razrednih razlik
VS2c: Publike. algoritmi in popularni žanri
VS3: Post-krizna razsvetljenska morala
Programska skupina s svojo raziskovalno agendo posega v razpravo o družbi 21. stoletja, pri čemer v problemsko celoto poveže teoretske razprave, ki običajno bivajo na ločenih disciplinarnih poljih sociologije, komunikologije/medijskih študijev ali filozofije. Temeljno izhodišče je, da je za razumevanje in modeliranje družbene pogodbe 21. stoletja nujno slediti postopkom zgodovinske dekonstrukcije moderne družbene pogodbe, (oz. upoštevati perspektivo konceptualne zgodovine po Habermasu!) ter razložiti njeno delovanje glede na multiple družbene podsisteme. Programska skupina na ta izziv odgovarja z metodo historičnosociološkega analiziranja civilnodružbene preteklosti in gibanj, ki so se oblikovala okoli skupnega jedra solidarnosti in družbene enakosti, modelov vključevanja in opolnomočenja, pri čemer izpostavlja vlogo medijev, umetnosti in literature.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina analizira stanje družbene pogodbe v sodobnih demokracijah. Koncept družbene pogodbe postavlja v interdisciplinarnem kontekstu in s teoretske perspektive diskurzivnega konstrukcionizma (Benhabib, Delanty, Yuval Davis). To pomeni, da družbeno pogodbo razume kot procesualno stanje, t.j. stanje začasnosti, ki se spreminja in prilagaja glede na rezultate pogajanj med različnimi družbenimi dejavniki, torej kolektivnimi akterji, posamezniki in instucijami. Glavni mehanizem poganj v demokratičnih družbah zagotavlja načelo demokratične deliberacije (Habermas, 2012, Rawls, 2011), pri čemer se upošteva družbena neenakost v pozicijah in argumentativni moči različnih družbenih skupin (Young, 2000, Walker,1998). Zato je nujno, da znanstveni pristop k družbeni pogodbi izhaja iz dejanskih strukturnih in zgodovinskih dejstev družbenih odnosov (ne)enakosti (variabilni del), medtem ko teoretskozgodovinsko umešča ključne postulate (post) moderne družbene pogodbe (konstantni del) .
Program družbeno pogodbo obravnava kot zgodovinsko-civilizacijsko pridobitev in stanje humanosti. V predhodnem obdobju je bil poudarek raziskovanja na konceptu solidarnosti ter razvoju t.i. post-humane potrošniške družbe. V nadaljevanju se raziskovalci in raziskovalke usmerjajo k proučevanju novih paradigem post-razsvetljenstva, ki nastajajo na presečišču interdisciplinarnih polj etike, psihologije, ter kritičnih političnih študijev, ki proučujejo fenomene nove desnice, radikalnega populizma in alternativnih demokratičnih gibanj. Temeljni izziv ostaja, kako načelo družbene solidarnosti kot temelja družbene pogodbe vpeti v subjektivne in skupnostne konstelacije, ki temeljijo na duhovni podstati postempatične in posthumanistične potrošniške družbe. Poseben prispevek raziskovanja v novem programskem obdobju je na analizi diskurzivnih vzorcev "moralnega tribalizma" na eni, ter anti-intelektualizma na drugi strani, pri čemer je skupni konceptualni aparat oprt na teorije "post-družbene subjektivitete". Program s pomočjo interdisciplinarnih pristopov prispeva k temeljni dilemi sodobnih pozivov k oživitvi idealov razsvetljenstva - kako okrepiti vlogo znanstvenega spoznanja v družbeni razpravi, kako prepoznati in opolnomočiti akterje demokratičnega družbenega razvoja v transnacionalni in transzgodovinski perspektivi (vloga spomina!), kakšna je pri tem vloga družbenih omrežij in virtualnih platform ter kritičnega novinarstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Mednarodna družbena teorija v zadnjih dveh desetletjih intenzivno proučuje možnosti za preoblikovanje kolektivnih vezi pripadanja in solidarnosti, ki bodo ustvarjali pogoje za demokratično in pravično družbo. V tem okviru so bile razvite različne družbene alternative, kot so teorija transnacionalizma, etika kozmopolitskega družbenega reda in evropska perspektiva postnacionalne konstelacije in/ali kozmopolitskega imperija.
Predvsem v kontekstu evropskih (EU) perspektiv je opaziti močan teoretski in družbenozgodovinski manko vključevanja t.i. postzahodne globalne perspektive, pa tudi perspektive, ki bi pri oblikovanju transnacionalne evropske družbe in javnosti pritegnila izkušnje postsocialističnih družb in emancipatorne zgodovine srednjeevropskih narodov.
Programska skupina zato oblikuje javno razpravljavsko platformo za demokratično kulturo v specifični zgodovinski situaciji slovenske družbe 21. stoletja. Pri tem se opira na epistemologijo "rabe nacionalne zgodovine in spomina", ki nacionalno preteklost umeščata v širše transregionalne, evropske in svetovne kozmopolitske tokove demokratičnega reda in pluralnega sobivanja; ter pri tem ohranja in krepi kolektivno samopodobo in samozavest v smeri razumevanja lastne vloge in odgovornosti pri tvorbi svetovne zgodovine človeštva.
To pomeni oblikovanje družbene zavesti, ki bo sposobna kritične refleksije preteklosti z namenom spodbujanja kulturnega razvoja države. Na začetku 21. stoletja tega razvoja ni mogoče koncipirati mimo dejstva multikulturnosti, pretočnosti in intersekcionalnosti državljanstva, pripadanja in identitete. Zato si programska skupina kot temeljni družbenoekonomski cilj postavlja razvoj solidarnostnega modela družbene pogodbe kot obligatornega elementa razvoja državljanstva in človekovih pravic, ki je integriran v multiple sfere javnega in zasebnega življenja.
Družbenoekonomski pomen PS (povzetek):
-razvoj novega konceptualnega modela državljanstva in etičnega subjekta postnacionalne pogodbe v kontekstih slovenske družbe
-razvoj odgovornega družbenega odnosa nacionalnega in transnacionalnega sobivanja
-razvoj elementov aktivnega, emancipatornega in solidarnostnega aspekta kognitivnih,
komunikacijskih in etičnih parametrov za uveljavljanje in spodbujanje kohezivnosti
postnacionalne družbe
-kritična refleksija, ovrednotenje in razvoj razsvetljenskih idealov znanstvenega revolucioniranja vednosti in krepitev humanistične perspektive glede na specifične izzive nacionalni kulturi
