Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Družbena pogodba v 21. stoletju

Obdobja
01. januar 2020 - 31. december 2025
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
S213  Družboslovje  Socialne strukture 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
pogodba, državljanstvo, nacionalna identiteta, umetnost, spomin, mediji, Evropa, postsocializem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.567,34
A''
1.755,92
A'
3.909,7
A1/2
4.509,71
CI10
339
CImax
27
h10
10
A1
26,8
A3
0,03
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 30. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  83  204  190  2,29 
Scopus  110  401  357  3,25 
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  24365  dr. Dejan Jontes  Družboslovje  Raziskovalec  2020 - 2023  263 
2.  55121  dr. Gal Kirn  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2023  171 
3.  29896  mag. Anja Kolak  Politične vede  Tehnični sodelavec  2020 - 2021  23 
4.  11797  dr. Avgust Lešnik  Zgodovinopisje  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  591 
5.  07633  dr. Breda Luthar  Politične vede  Raziskovalec  2020 - 2023  405 
6.  22331  dr. Maruša Pušnik  Politične vede  Raziskovalec  2020 - 2023  370 
7.  50538  Nejc Slukan  Politične vede  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  15 
8.  21580  dr. Rok Svetlič  Filozofija  Raziskovalec  2020 - 2021  291 
9.  50737  Petra Štefančič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
10.  53009  dr. Igor Štiks  Politične vede  Raziskovalec  2020 - 2023  81 
11.  55914  Rade Trivunčević  Pravo  Mladi raziskovalec  2021 - 2023 
12.  21347  dr. Ksenija Vidmar Horvat  Kulturologija  Vodja projekta  2020 - 2023  526 
13.  51714  Martin Vižintin    Tehnični sodelavec  2020 - 2021 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.374 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  38.998 
3.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.563 
Povzetek
Programska skupina se posveča raziskovanju transformacije ključnih interpretativnih modelov moderne politične filozofije, sociologije in komunikologije/medijskih študijev, ki zadevajo državljanstvo, članstvo in pripadnost, kolikor izhajajo iz pojma družbene pogodbe. Družbena pogodba kot ključno razsvetljensko izročilo je pravni, politični in socialni temelj odnosa med posameznikom in družbo. V sodobni družbi so mnogi razsvetljenski temelji izzvani.   V novem raziskovalnem obdobju se program usmerja k raziskovanju družbene pogodbe v specifičnem kontekstu »evropske pogodbe«, to je pogodbe o združeni Evropi po krizah (finančni, begunski, brexit). Post-krizni razvoj je osvetljen v (1) regionalnem (post-jugoslovanskem, post-socialističnem) prostoru; glede na (2) najnovejše teorije oživljanja demokratičnih principov; in s pomočjo (3) konkretnih empiričnih raziskav vloge medijev, umetnosti in popularnih odzivov na post-krizno stanje. Vsebinski sklopi (VS) so: VS1: Postkrizno stanje in postsocialistična evropska pogodba VS2 Mediji, javna kultura in pogodba  VS2a: Mediatizacija spomina VS2b Raziskovanje kulturne potrošnje in vprašanje simbolne narave razrednih razlik    VS2c: Publike. algoritmi in popularni žanri VS3: Post-krizna razsvetljenska morala  Programska skupina s svojo raziskovalno agendo posega v razpravo o družbi 21. stoletja, pri čemer v problemsko celoto poveže teoretske razprave, ki običajno bivajo na ločenih disciplinarnih poljih sociologije, komunikologije/medijskih študijev ali filozofije. Temeljno izhodišče je, da je za razumevanje in modeliranje družbene pogodbe 21. stoletja nujno slediti postopkom zgodovinske dekonstrukcije moderne družbene pogodbe, (oz. upoštevati perspektivo konceptualne zgodovine po Habermasu!) ter razložiti njeno delovanje glede na multiple družbene podsisteme. Programska skupina na ta izziv odgovarja z metodo historičnosociološkega analiziranja civilnodružbene preteklosti in gibanj, ki so se oblikovala okoli skupnega jedra solidarnosti in družbene enakosti, modelov vključevanja in opolnomočenja, pri čemer izpostavlja vlogo medijev, umetnosti in literature.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina analizira stanje družbene pogodbe v sodobnih demokracijah. Koncept družbene pogodbe postavlja v interdisciplinarnem kontekstu in s teoretske perspektive diskurzivnega konstrukcionizma (Benhabib, Delanty, Yuval Davis). To pomeni, da družbeno pogodbo razume kot procesualno stanje, t.j. stanje začasnosti, ki se spreminja in prilagaja glede na rezultate pogajanj med različnimi družbenimi dejavniki, torej kolektivnimi akterji, posamezniki in instucijami. Glavni mehanizem poganj v demokratičnih družbah zagotavlja načelo demokratične deliberacije (Habermas, 2012, Rawls, 2011), pri čemer se upošteva družbena neenakost v pozicijah in argumentativni moči različnih družbenih skupin (Young, 2000, Walker,1998). Zato je nujno, da znanstveni pristop k družbeni pogodbi izhaja iz dejanskih strukturnih in zgodovinskih dejstev družbenih odnosov (ne)enakosti (variabilni del), medtem ko teoretskozgodovinsko umešča ključne postulate (post) moderne družbene pogodbe (konstantni del) . Program družbeno pogodbo obravnava kot  zgodovinsko-civilizacijsko pridobitev in stanje humanosti. V predhodnem obdobju je bil poudarek raziskovanja na konceptu solidarnosti ter razvoju t.i. post-humane potrošniške družbe. V nadaljevanju se raziskovalci in raziskovalke usmerjajo k proučevanju novih paradigem post-razsvetljenstva, ki nastajajo na presečišču interdisciplinarnih polj etike, psihologije, ter kritičnih političnih študijev, ki proučujejo fenomene nove desnice, radikalnega populizma in alternativnih demokratičnih gibanj. Temeljni izziv ostaja, kako načelo družbene solidarnosti kot temelja družbene pogodbe vpeti v subjektivne in skupnostne konstelacije, ki temeljijo na duhovni podstati postempatične in posthumanistične potrošniške družbe. Poseben prispevek raziskovanja v novem programskem obdobju je na analizi diskurzivnih vzorcev "moralnega tribalizma" na eni, ter anti-intelektualizma na drugi strani, pri čemer je skupni konceptualni aparat oprt na teorije "post-družbene subjektivitete". Program s pomočjo interdisciplinarnih pristopov prispeva k temeljni dilemi sodobnih pozivov k oživitvi idealov razsvetljenstva - kako okrepiti vlogo znanstvenega spoznanja v družbeni razpravi, kako prepoznati in opolnomočiti akterje demokratičnega družbenega razvoja v transnacionalni in transzgodovinski perspektivi (vloga spomina!), kakšna je pri tem vloga družbenih omrežij in virtualnih platform ter kritičnega novinarstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Mednarodna družbena teorija v zadnjih dveh desetletjih intenzivno proučuje možnosti za preoblikovanje kolektivnih vezi pripadanja in solidarnosti, ki bodo ustvarjali pogoje za demokratično in pravično družbo. V tem okviru so bile razvite različne družbene alternative, kot so teorija transnacionalizma, etika kozmopolitskega družbenega reda in evropska perspektiva postnacionalne konstelacije in/ali kozmopolitskega imperija. Predvsem v kontekstu evropskih (EU) perspektiv je opaziti močan teoretski in družbenozgodovinski manko vključevanja t.i. postzahodne globalne perspektive, pa tudi perspektive, ki bi pri oblikovanju transnacionalne evropske družbe in javnosti pritegnila izkušnje postsocialističnih družb in emancipatorne zgodovine srednjeevropskih narodov. Programska skupina zato oblikuje javno razpravljavsko platformo za demokratično kulturo v specifični zgodovinski situaciji slovenske družbe 21. stoletja. Pri tem se opira na epistemologijo "rabe nacionalne zgodovine in spomina", ki nacionalno preteklost umeščata v širše transregionalne, evropske in svetovne kozmopolitske tokove demokratičnega reda in pluralnega sobivanja; ter pri tem ohranja in krepi kolektivno samopodobo in samozavest v smeri razumevanja lastne vloge in odgovornosti pri tvorbi svetovne zgodovine človeštva. To pomeni oblikovanje družbene zavesti, ki bo sposobna kritične refleksije preteklosti z namenom spodbujanja kulturnega razvoja države. Na začetku 21. stoletja tega razvoja ni mogoče koncipirati mimo dejstva multikulturnosti, pretočnosti in intersekcionalnosti državljanstva, pripadanja in identitete. Zato si programska skupina kot temeljni družbenoekonomski cilj postavlja razvoj solidarnostnega modela družbene pogodbe kot obligatornega elementa razvoja državljanstva in človekovih pravic, ki je integriran v multiple sfere javnega in zasebnega življenja. Družbenoekonomski pomen PS (povzetek): -razvoj novega konceptualnega modela državljanstva in etičnega subjekta postnacionalne pogodbe v kontekstih slovenske družbe -razvoj odgovornega družbenega odnosa nacionalnega in transnacionalnega sobivanja -razvoj elementov aktivnega, emancipatornega in solidarnostnega aspekta kognitivnih, komunikacijskih in etičnih parametrov za uveljavljanje in spodbujanje kohezivnosti postnacionalne družbe -kritična refleksija, ovrednotenje in razvoj razsvetljenskih idealov znanstvenega revolucioniranja vednosti in krepitev humanistične perspektive glede na specifične izzive nacionalni kulturi
Zgodovina ogledov
Priljubljeno