Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Kemijska karcinogeneza: Mehanistični vpogled

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.02  Naravoslovje  Kemija  Strukturna kemija 

Koda Veda Področje
1.04  Naravoslovne vede  Kemija 
Ključne besede
biomolekularne simulacije, izračuni proste energije, aflatoksini, citokromi P450, DNA polimeraze, biokemijska kooperativnost, DNA kataliza, dolgoživost DNA aduktov, zanesljivost podvajanja DNA, lovilci kemijskih karcinogenov, mikrovalovni efekti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
24.075,54
A''
3.756,61
A'
13.786,03
A1/2
18.433,03
CI10
34.260
CImax
3.206
h10
76
A1
77,15
A3
41,15
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 21. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  1.345  42.650  37.480  27,87 
Scopus  1.363  47.356  41.946  30,77 
Raziskovalci (39)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  53574  Sašo Bjelić  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 
2.  52081  Dragana Borjan  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  14 
3.  25434  dr. Urban Bren  Kemija  Vodja  2020 - 2023  318 
4.  53575  Matic Broz  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
5.  50420  dr. Tine Curk  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  40 
6.  36818  dr. Helena Sabina Čelešnik  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2021 - 2023  60 
7.  09892  dr. Metka Filipič  Biologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  583 
8.  28477  dr. Matjaž Finšgar  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  339 
9.  08762  dr. Regina Fuchs-Godec  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  222 
10.  50635  dr. Veronika Furlan  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  29 
11.  37458  dr. Martin Gladović  Kemija  Raziskovalec  2020  20 
12.  36321  dr. Klara Hercog  Biologija  Mladi raziskovalec  2020  34 
13.  34351  dr. Gregor Hostnik  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  47 
14.  06734  dr. Dušanka Janežič  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2020 - 2023  493 
15.  32587  dr. Marko Jukič  Farmacija  Raziskovalec  2020 - 2023  139 
16.  02619  dr. Željko Knez  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  1.974 
17.  38261  dr. Anja Kolarič  Farmacija  Raziskovalec  2022 - 2023  27 
18.  25435  dr. Janez Konc  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2020 - 2023  221 
19.  52671  Katarina Kores  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  15 
20.  55088  Sebastjan Kralj  Biotehnologija  Raziskovalec  2021 
21.  15669  dr. Jurij Lah  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  310 
22.  00534  dr. Maja Leitgeb  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  784 
23.  37452  dr. Samo Lešnik  Farmacija  Raziskovalec  2022 - 2023  56 
24.  27882  dr. Miha Lukšič  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  196 
25.  51984  dr. Bernarda Majc  Biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  46 
26.  35511  dr. Tinkara Mastnak  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  16 
27.  39608  Anja Petek    Tehnični sodelavec  2020  17 
28.  16340  dr. Uroš Potočnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  585 
29.  50950  Martin Rozman  Kemija  Raziskovalec  2020  37 
30.  51845  Matjaž Simončič  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  24 
31.  39119  dr. Martina Štampar  Biologija  Mladi raziskovalec  2020  74 
32.  32094  dr. Alja Štern  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2023  58 
33.  55319  Zala Štukovnik  Kemija  Raziskovalec  2022 - 2023  10 
34.  52708  Sara Štumpf  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  15 
35.  52709  dr. Jelena Tošović  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  47 
36.  53933  Armando Tratenšek  Farmacija  Raziskovalec  2020 
37.  02563  dr. Vojeslav Vlachy  Kemija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  367 
38.  53449  Uroš Zavrtanik  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  26 
39.  20767  dr. Bojana Žegura  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  307 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  21.896 
2.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.205 
3.  0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Maribor  5089638012  11.732 
4.  2790  Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije  Koper  1810014009  16.298 
Povzetek
Kemijska karcinogeneza predstavlja kompleksen večstopenjski proces, ki se začne z izpostavljenostjo škodljivim kemikalijam in konča s tvorbo neoplastičnih celic. Predlagani raziskovalni projekt bo kot prvi računalniško obravnaval celoten proces zgodnje karcinogeneze. Vključeval bo tudi možna človeška posredovanja v obliki vseprisotnega mikrovalovnega sevanja in prehranskih polifenolov. Predlog raziskave je osredotočen na varno prehrano v kontekstu kemijskih karcinogenov, ki so pogosto prisotni v surovi ali termično obdelani hrani in po začetni aktivaciji alkilirajo DNA, običajno gvanin na položaju N7. Pred kratkim so bili odkriti pomembni biokemijski pojavi, kot so DNA kataliza nastale genetske poškodbe, biomolekularna kooperativnost, obstojnost DNA aduktov ter nagnjenost DNA polimeraze k mutacijam, ki še vedno nimajo ustrezne mehanistične razlage. Za razjasnitev njihove molekularne osnove bomo uporabili vrsto najsodobnejših tehnik računalniških simulacij v povezavi z izračuni proste energije ter odgovarjajočimi termodinamskimi cikli. Ker mikrovalovi dokazano katalizirajo številne kemijske reakcije, nas skrbi možnost povečane reaktivnosti kemijskih karcinogenov, hkrati pa to ponuja razlago, zakaj so bili mikrovalovi pred kratkim klasificirani kot potencialno kancerogeni s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Zato bomo reakcije med kemijskimi karcinogeni ter DNA obravnavali v kontekstu našega nedavno predlaganega fizikalnega mehanizma mikrovalovne katalize, osnovanega na rotacijsko vzbujenih reakcijskih zvrsteh. Nadalje mikrovalovno valovanje dokazano pospešuje zvijanje proteinov in njihovo agregacijo – procesa, ki ju v splošnem povezujemo s pojavom večine nevrodegenerativnih obolenj ter nekaterih vrst raka, npr. amiloidoz. Mikrovalovno obsevana raztopina tako preko rotacijsko vročih vodnih molekul verjetno predstavlja manj polaren in manj protičen medij, s čimer pospešuje škodljivo zvijanje proteinov ter njihovo agregacijo. Postavljeno hipotezo bomo preverili z uporabo simulacij molekulske dinamike v kombinaciji z domačim simplektičnim integratorjem SISM, ki je zmožen učinkovitega razklopa posameznih prostostnih stopenj molekul vode ter njihove povezave z odgovarjajočimi termostati. Poleg tega bomo s kvantno-kemijskimi pristopi preučili reakcije med kemijskimi karcinogeni in polifenoli - naravnimi spojinami, ki jih v znatnih količinah najdemo v sadju. Kot splošno pravilo za preprečevanje poškodb DNA velja, da mora kemijski karcinogen s polifenolnim lovilcem reagirati hitreje kot z DNA. Ker aktivacijska prosta energija predstvlja direktno merilo reaktivnosti, mora reakcija kemijskega karcinogena z lovilcem imeti nižjo aktivacijsko pregrado od konkurenčne alkilacije DNA. Nenazadnje pa bo naš novi protokol inverznega molekulskega sidranja uporabljen za prepoznavanje polifenolov, ki zavirajo proteinske tarče vključene v onkogene signalne kaskade. Končni cilj je odkriti naravne spojine ali njihove zmesi z visokimi antigenotoksičnimi aktivnostmi, ki bi lahko, po optimizaciji, služile kot prehranska dopolnila in tako znatno prispevale k preprečevanju raka. Kadar bo to le mogoče, bomo eksperimentalno preverili izračunane rezultate pri naših dolgoletnih sodelavcih z namenom vzpostavitve validirane računalniške platforme, ki bi nudila jasne prednosti pred laboratorijskimi poskusi, saj so slednji na področju kemijske karcinogeneze neizogibno povezani z visokimi zdravstvenimi in okoljskimi tveganji.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno