Projekti / Programi
Cistatin F kot mediator imunske supresije v mikrookolju glioblastoma
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
cistatin F, citotoksične celice, NK-celice, imunoterapija raka, multiformni glioblastom, tumorsko mikrookolje, imunska supresija
Raziskovalci (10)
Organizacije (3)
Povzetek
Glioblastom multiforme (GBM) je eden izmed najbolj agresivnih in smrtonosnih oblik raka. Kljub obsežni terapiji z uporabo maksimalne kirurške odstranitve tumorja in kombinacijo radio in kemoterapije, je mediana preživetja pacientov le 15 do 19 mesecev, saj pride do ponovitve bolezni. Razvoj novih terapevtskih pristopov za zdravljenje glioblastoma je nujen, za izboljšavo prognoze pacientov. Zanimanje za adoptivno imunoterapijo se v zadnjih letih povečuje, zaradi uspešnih rezultatov zdravljenja napredovanih trdnih tumorjev. Obetavni rezultati za zdravljenje glioblastoma so bili doseženi z uporabo adoptivnih T celičnih terapij, kot so tumor-infiltrirajoči limfociti (TIL) in T celice, ki izražajo himerne antigenske receptorje (CAR). Vendar lahko efektorske celice izgubijo njihovo funkcijo v imunosupresivnem mikrookolju glioblastoma. Poglavitni izziv za uspešno zdravljenje glioblastoma je razumevanje imunske sestave tumorskega mikrookolja in odkritje mediatorjev imunske supresije, ki so dobre terapevtske tarče. Odkrili smo proteazni zaviralec cistatin F, ki znižuje citotoksičnost efektorskih celic, kot so NK celice in citotoksični limfociti T. Pokazano je bilo, da se cistatin F povišano izraža v glioblastomskem tkivu pacientov in to povišanje izražanja je koreliralo s slabšo prognozo za paciente. Posebne značilnosti tega zaviralca, kot so zunajcelična dimerna oblika, aktivacijska peptidaza, glikozilacija, internalizacija in transport v endo/lizosomalne vezike razlikuje cistatin F od ostalih peptidaznih zaviralcev in zagotavlja selektivno ciljanje procesov v citotoksičnih celicah, z zanemarljivimi učinki na netarčne celice. V okviru predlaganega projekta bomo preučili izražanje in transport cistatina F ter tarčnih peptidaz v mikrookolju glioblastoma. Razvili bomo orodja, s katerimi bomo zmanjšali razpoložljivost in aktivnost cistatina F v tumorskem mikrookolju, z namenom, da pokažemo, da lahko z zmanjšanjem izražanja cistatina F v tumorskem mikrookolju, dosežemo boljšo učinkovitost ubijanja NK celic. Delo bomo začeli z identifikacijo in karakterizacijo cistatina F v GBM mikrookolju pri pacientih (WP1). Glede na te rezultate bomo analizirali izražanje, transport in aktivacijo cistatina F v celičnih linijah, ki bodo reprezentativno prikazovale celične vire cistatina F v GBM mikrookolju (WP2). Istočasno bomo razvili orodja za modulacijo nivojev cistatina F (WP3, WP4). Sledilo bo testiranje učinkov razpoložljivosti cistatina F na citotoksično delovanje NK celic izoliranih iz zdravih darovalcev. Pripravili bomo tudi in vitro model GBM mikrookolja, s katerim želimo posnemati interakcije med NK celicami, tumorskimi celicami in makrofagi. Na tem modelu bomo testirali učinke modulacije cistatina F na citotoksično delovanje supervzbujenih celic, ki so razvite za uporabo v terapiji raka (WP5). Predlagani projekt bo izpeljan v sodelovanju treh raziskovalnih skupin. Skupina na Institutu Jožef Stefan (IJS), ki jo bo vodila dr. Milica Perišić Nanut, bo koordinirala izvedbo projekta (WP6) in prispevala znanje o načrtovanju orodij za spreminjanje nivojev cistatina F, gojenje celičnih kultur, izolacijo glioblastomskih matičnih celic (GSC), pripravo primarnih GBM celičnih kultur in testiranje citotoksičnosti. Skupina iz Nacionalnega inštituta za biologijo, ki jo vodi prof. Tamara Lah Turnšek, ima obsežno znanje o biologiji GBM in karakterizaciji GSC niš in bo procesirala GBM tumorske vzorce. Asistent prof. Urban Švajger iz Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino bo prispeval znanje o izolaciji NK celic iz zdravih darovalcev in ekspanziji supervzbujenih NK celic. Projektna skupina ima ustrezna znanja in dostop do raziskovalne opreme, kar bo omogočilo uspešen zaključek projekta v treh letih.
