Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Strategija za izboljšanje kvalitete življenja in ortopedskega zdravljenja hrustančnih poškodb - Napredni 3D (bio)tiskani nosilci za tkivno regeneracijo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
Tkivni inženiring, 3D (bio)tiskani celični nosilci, humani sklepni hrustanec, ohranjanje fenotipa, genska ekspresija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
12.185,03
A''
2.286,98
A'
6.868,54
A1/2
9.289,35
CI10
11.229
CImax
1.045
h10
45
A1
37,43
A3
13,48
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 07. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  612  12.114  10.076  16,46 
Scopus  596  14.148  11.973  20,09 
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29730  Urška Antonič    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
2.  51167  Doris Bračič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  24 
3.  37632  dr. Matej Bračič  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2024  147 
4.  54490  Laura Činč Ćurić  Farmacija  Raziskovalec  2021 - 2024  19 
5.  28477  dr. Matjaž Finšgar  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2024  399 
6.  19753  dr. Lidija Fras Zemljič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  528 
7.  32509  Kristina Gornik Kramberger  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2024  42 
8.  20420  dr. Lidija Gradišnik  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  291 
9.  52365  Nina Greiner  Medicina  Raziskovalec  2020 
10.  32494  dr. Miloš Kalc  Šport  Raziskovalec  2020 - 2024  41 
11.  13343  dr. Nadja Kokalj Vokač  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2024  448 
12.  15712  Martina Kos  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  40 
13.  52549  Sandra Martič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
14.  35511  dr. Tinkara Mastnak  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  19 
15.  33260  dr. Tina Maver  Medicina  Raziskovalec  2021 - 2024  177 
16.  30850  dr. Uroš Maver  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2024  453 
17.  50675  dr. Marko Milojević  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  60 
18.  33768  dr. Tamilselvan Mohan  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  208 
19.  37998  dr. Jakob Naranđa  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2024  61 
20.  34307  mag. Lidija Škodič  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2023  18 
21.  53295  Tadej Tofant    Tehnični sodelavec  2020 - 2024  13 
22.  30458  dr. Matjaž Vogrin  Medicina  Vodja  2020 - 2024  314 
23.  35474  dr. Tanja Vrabelj  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2024  59 
24.  18205  dr. Boris Zagradišnik  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2024  259 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  22.797 
2.  0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Maribor  5089638012  13.123 
3.  0795  Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo  Maribor  5089638010  23.928 
4.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  16.543 
Povzetek
Lezije sklepnega hrustanca predstavljajo velik izziv za ortopede zaradi omejenega lastnega potenciala za celjenje. Trenutne možnosti zdravljenja, ki se uporabljajo v ortopedski praksi za zdravljenje hrustanca, dajejo nepredvidljive in pogosto nezadovoljive rezultate. Na mestu poškodbe se oblikuje fibrozno tkivo s slabšimi biokemičnimi in biomehanskimi lastnostmi v primerjavi z zdravim hrustančnim tkivom. Področje regenerativne medicine in hrustančnega tkivnega inženiringa je zbudilo izjemen interes, ker predstavlja alternativno strategijo za obnovo hrustančnega tkiva in obljublja izboljšan klinični izid. Najsodobnejši koncept razvoja hrustančnega tkiva združuje uporabo biokompatibilnih in biorazgradljivih nosilnih materialov (nosilcev), aplikacijo rastnih faktorjev, uporabo različnih vrst celic in mehanično stimulacijo. Pomemben vidik oblikovanja nosilcev predstavljajo primerne 3D matrike, ki delujejo kot začetna podpora celicam, da se pripnejo, razmnožijo in oblikujejo svoj značilen zunajcelični matriks. Mikrostruktura nosilcev, ki jih uporabljamo pri hrustančnem tkivnem inženiringu (npr. oblika, velikost por, poroznost in medsebojna povezljivost), lahko neposredno vpliva na vedenje nasajenih celic in je običajno povezana z mehaničnimi lastnostmi. Zato so se do danes uporabili različni materiali in tehnike za nadzorovanje omenjenih značilnosti nosilca. Zanimiv pristop pri oblikovanju nosilca predstavlja 3D (bio)tiskanje, ki omogoča izdelavo biokompatibilnih in biomehanično stabilnih nosilcev z nadzorovanimi dimenzijami por pri različnih oblikah. Manipulacija parametrov 3D (bio)tiskanja in njihova optimizacija, kot tudi primerna izbira materiala, omogoča izdelavo nosilca z želenimi arhitekturnimi značilnostmi. 3D (bio)tiskanje na osnovi polisaharidov in mešanic polisaharidov v kombinaciji s sintetičnimi materiali omogoča nov vpogled v sposobnost izgradnje hibridnega (bio)črnila. V okviru tega projekta bomo odvzeli, izolirali in karakterizirali humane celice sklepnega hrustanca, ki jih bomo pridobili iz kirurškega odpada po opravljeni totalni kolenski artroplastiki, izdelali bomo nosilce za hrustančni tkivni inženiring z zgoraj navedeno metodo in ustvarili tkivne konstrukte, ki jih bomo inkubirali pod mehansko stimulacijo (bioreaktorji). Naše tkivno hrustančne konstrukte bomo karakterizirali z uporabo različnih metod, npr. testom živosti celic, konfokalno mikroskopijo in histološko analizo za ocenjevanje sposobnosti preživetja celic, imunohistokemijo in izražanje specifičnih genov hrustanca (kolagen tipa 2, agrekan itd.) za ocenjevanje ohranitve fenotipa hrustanca. Dodatno bomo določili mehanske lastnosti in stopnjo razgradnje. Na ta način bomo razvili nove metode za učinkovito regeneracijo hrustanca, ki bi jih potencialno lahko uporabili v klinični praksi v prihodnosti. Z uspešnim zdravljenjem poškodb hrustanca lahko pričakujemo zmanjšano obolevnost za osteoartritisom in posledično izboljšano kakovost življenja pri ortopedskih bolnikih s hrustančno patologijo.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno