Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Strategija za izboljšanje kvalitete življenja in ortopedskega zdravljenja hrustančnih poškodb - Napredni 3D (bio)tiskani nosilci za tkivno regeneracijo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
Tkivni inženiring, 3D (bio)tiskani celični nosilci, humani sklepni hrustanec, ohranjanje fenotipa, genska ekspresija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.375,07
A''
2.022,43
A'
6.657,67
A1/2
8.624,66
CI10
8.763
CImax
865
h10
40
A1
33,41
A3
21,81
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 08. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  533  10.005  8.196  15,38 
Scopus  506  11.354  9.471  18,72 
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29730  Urška Antonič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
2.  51167  Doris Bračič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  21 
3.  37632  dr. Matej Bračič  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  130 
4.  54490  Laura Činč Ćurić  Farmacija  Raziskovalec  2021 - 2023  11 
5.  28477  dr. Matjaž Finšgar  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  336 
6.  19753  dr. Lidija Fras Zemljič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  486 
7.  32509  Kristina Gornik Kramberger  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  41 
8.  20420  Lidija Gradišnik  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  269 
9.  52365  Nina Greiner  Medicina  Raziskovalec  2020 
10.  32494  Miloš Kalc  Šport  Raziskovalec  2020 - 2023  30 
11.  13343  dr. Nadja Kokalj Vokač  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  436 
12.  15712  Martina Kos  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  38 
13.  52549  Sandra Martič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
14.  35511  dr. Tinkara Mastnak  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  16 
15.  33260  dr. Tina Maver  Medicina  Raziskovalec  2021 - 2023  148 
16.  30850  dr. Uroš Maver  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2023  400 
17.  50675  dr. Marko Milojević  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  44 
18.  33768  dr. Tamilselvan Mohan  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  195 
19.  37998  dr. Jakob Naranđa  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2023  59 
20.  34307  mag. Lidija Škodič  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2023  14 
21.  53295  Tadej Tofant    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
22.  30458  dr. Matjaž Vogrin  Medicina  Vodja projekta  2020 - 2023  300 
23.  18205  dr. Boris Zagradišnik  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  257 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  21.566 
2.  0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Maribor  5089638012  11.598 
3.  0795  Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo  Maribor  5089638010  23.753 
4.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  16.275 
Povzetek
Lezije sklepnega hrustanca predstavljajo velik izziv za ortopede zaradi omejenega lastnega potenciala za celjenje. Trenutne možnosti zdravljenja, ki se uporabljajo v ortopedski praksi za zdravljenje hrustanca, dajejo nepredvidljive in pogosto nezadovoljive rezultate. Na mestu poškodbe se oblikuje fibrozno tkivo s slabšimi biokemičnimi in biomehanskimi lastnostmi v primerjavi z zdravim hrustančnim tkivom. Področje regenerativne medicine in hrustančnega tkivnega inženiringa je zbudilo izjemen interes, ker predstavlja alternativno strategijo za obnovo hrustančnega tkiva in obljublja izboljšan klinični izid. Najsodobnejši koncept razvoja hrustančnega tkiva združuje uporabo biokompatibilnih in biorazgradljivih nosilnih materialov (nosilcev), aplikacijo rastnih faktorjev, uporabo različnih vrst celic in mehanično stimulacijo. Pomemben vidik oblikovanja nosilcev predstavljajo primerne 3D matrike, ki delujejo kot začetna podpora celicam, da se pripnejo, razmnožijo in oblikujejo svoj značilen zunajcelični matriks. Mikrostruktura nosilcev, ki jih uporabljamo pri hrustančnem tkivnem inženiringu (npr. oblika, velikost por, poroznost in medsebojna povezljivost), lahko neposredno vpliva na vedenje nasajenih celic in je običajno povezana z mehaničnimi lastnostmi. Zato so se do danes uporabili različni materiali in tehnike za nadzorovanje omenjenih značilnosti nosilca. Zanimiv pristop pri oblikovanju nosilca predstavlja 3D (bio)tiskanje, ki omogoča izdelavo biokompatibilnih in biomehanično stabilnih nosilcev z nadzorovanimi dimenzijami por pri različnih oblikah. Manipulacija parametrov 3D (bio)tiskanja in njihova optimizacija, kot tudi primerna izbira materiala, omogoča izdelavo nosilca z želenimi arhitekturnimi značilnostmi. 3D (bio)tiskanje na osnovi polisaharidov in mešanic polisaharidov v kombinaciji s sintetičnimi materiali omogoča nov vpogled v sposobnost izgradnje hibridnega (bio)črnila. V okviru tega projekta bomo odvzeli, izolirali in karakterizirali humane celice sklepnega hrustanca, ki jih bomo pridobili iz kirurškega odpada po opravljeni totalni kolenski artroplastiki, izdelali bomo nosilce za hrustančni tkivni inženiring z zgoraj navedeno metodo in ustvarili tkivne konstrukte, ki jih bomo inkubirali pod mehansko stimulacijo (bioreaktorji). Naše tkivno hrustančne konstrukte bomo karakterizirali z uporabo različnih metod, npr. testom živosti celic, konfokalno mikroskopijo in histološko analizo za ocenjevanje sposobnosti preživetja celic, imunohistokemijo in izražanje specifičnih genov hrustanca (kolagen tipa 2, agrekan itd.) za ocenjevanje ohranitve fenotipa hrustanca. Dodatno bomo določili mehanske lastnosti in stopnjo razgradnje. Na ta način bomo razvili nove metode za učinkovito regeneracijo hrustanca, ki bi jih potencialno lahko uporabili v klinični praksi v prihodnosti. Z uspešnim zdravljenjem poškodb hrustanca lahko pričakujemo zmanjšano obolevnost za osteoartritisom in posledično izboljšano kakovost življenja pri ortopedskih bolnikih s hrustančno patologijo.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno