Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

PREVENTIVNA (NE)PRAVIČNOST: PREVENTIVNO PREPREČEVANJE KRIMINALITETE IN DRUŽBENE ŠKODE

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   

Koda Veda Področje
5.05  Družbene vede  Pravo 
Ključne besede
preventivno preprečevanje kriminalitete, napovedovanje kaznivih dejanj, preventivno preprečevanje korupcije, preventivna vojna, družbena škoda, umetna inteligenca, potrošništvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  56797  dr. Jasmina Arnež  Pravo  Raziskovalec  2022 - 2023  57 
2.  54925  Ana Babnik  Pravo  Tehnični sodelavec  2021  11 
3.  33443  dr. Vasja Badalič  Kriminologija in socialno delo  Vodja  2020 - 2023  200 
4.  33448  Barbara Bizilj    Tehnični sodelavec  2020  24 
5.  21337  dr. Sašo Dolenc  Filozofija  Raziskovalec  2020 - 2023  864 
6.  06978  dr. Zoran Kanduč  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2023  503 
7.  06979  dr. Renata Salecl  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2023  869 
8.  21845  dr. Liljana Selinšek  Pravo  Raziskovalec  2020 - 2023  261 
9.  38170  dr. Katja Simončič  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2021  48 
10.  55956  Manja Skočir  Pravo  Tehnični sodelavec  2022 - 2023  27 
11.  50631  dr. Pika Šarf  Pravo  Raziskovalec  2022  82 
12.  26029  dr. Aleš Završnik  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2023  502 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0504  Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani  Ljubljana  5051525000  4.607 
2.  0583  Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta  Ljubljana  1627104  15.111 
Povzetek
V zadnjih nekaj desetletjih smo bili priča velikemu premiku od post-crime paradigme, ki opredeljuje kazniva dejanja kot nekaj, kar je treba obravnavati post hoc, k pre-crime paradigmi, ki kazniva dejanja obravnava kot možna tveganja, na katera se je treba odzvati s preventivnimi ukrepi. V skladu s pre-crime paradigmo je odzivanje na že storjena kazniva dejanja postalo manj pomembno kot preventivno preprečevanje kriminalitete z uporabo podatkovnih sledi in analize življenjskih vzorcev, ki nakazujejo, kdaj in kje se lahko v prihodnosti zgodi kaznivo dejanje. Logika »preventivnega razuma« je vzniknila tudi v vojaških operacijah. Ko so se ZDA in nekatere druge države začele zanašati na preventivno uporabo vojaške sile proti nejasno definiranim grožnjam, se je preventivna vojna vzpostavila kot nova operativna logika oblasti, ki je določila našo dobo. Cilj te raziskave je – na eni strani – preučiti, kje in zakaj preventivni ukrepi predstavljajo tveganje za človekove pravice in druge temeljne vrednote naše družbe, ter – po drugi strani – oceniti, kje in zakaj bi preventivni ukrepi lahko bili koristni za zmanjšanje kriminalitete in družbene škode. Za to raziskavo smo izbrali številne teme, za katere menimo, da jih je treba kritično obravnavati. (1) Preučiti želimo teorije in prakse preventivnega preprečevanja kriminalitete, da bi pridobili novo znanje o preventivnih ukrepih, ki se uporabljajo za zmanjšanje različnih oblik kriminalitete in družbene škode. Na primer, želeli bi raziskati politični kontekst in ideologijo, ki poganjajo sodobne programe preventivnega preprečevanja kaznivih dejanj, in preučiti, zakaj so ti ukrepi bili uspešni ali neuspešni. (2) Eden izmed ciljev je zagotoviti nov vpogled v politike preventivnega preprečevanja kriminalitete. Prvič, cilj raziskave je razprava o uporabi genetike, nevroznanosti in vedenjskih ved pri napovedovanju kaznivih dejanj, zato da preučimo etična in pravna vprašanja, ki se pojavljajo v procesu napovedovanja prihodnjega nasilnega vedenja. Ključni cilj je pokazati, kako tehnologije za napovedovanje kaznivih dejanj spodkopavajo nekatera ključna načela kazenskega prava in postopkov. Drugič, raziskava se bo osredotočila na specifično kaznivo dejanje – korupcijo –, da bi preučila razloge za (ne)učinkovitost preventivne »protikorupcijske birokracije.« (3) Radi bi preučili preventivno uporabo vojaške sile. Ta del raziskave bo imel dva ključna cilja. Prvi je preučiti, kako so ZDA re-definirale preventivno uporabo sile v jus ad bellum in primerjati na novo definiran koncept s podobnimi koncepti, ki so jih sprejele druge države (npr. ZDA, Izrael, Rusija, Indija). Drugi cilj je preučiti rekonceptualizacijo preventivne uporabe sile v jus in bello. Pokazati želimo, kako je nov koncept preventivne uporabe sile ameriškim vojakom zagotovil zelo široke kriterije za določitev, kateri posamezniki predstavljajo neposredno grožnjo v bojnih operacijah. (4) Želimo se osredotočiti tudi na to, kako preprečiti določene družbene škode. Najprej želimo preučiti, kakšne družbene škode povzroča umetna inteligenca, ki se uporablja za napovedovanje človekovega vedenja, in oblikovati nove rešitve za reguliranje takšne tehnologije. Škode, na katere se želimo osredotočiti, vključujejo – na primer – diskriminacijo in manipuliranje z odločitvami ljudi. Drugič, raziskava bo preučila družbene škode, ki jih povzroča potrošništvo (npr. onesnaževanje, izkoriščanje delovne sile), da bi našla odgovore, kako preprečiti te škode. V raziskavi bomo preučili številne preventivne ukrepe, da bi razumeli, kako bi lahko te ukrepe uporabili za preprečevanje škodljivih posledic potrošništva. Splošni cilj projekta je raziskati relevantne teoretične koncepte in prakse preventivnega preprečevanja kriminalitete, da bi akademski skupnosti, odločevalcem in širši javnosti podali priporočila, kako odpraviti tveganja preventivnih ukrepov in kako ustvariti in uporabljati take ukrepe na način, ki bo koristil družbi.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno