Projekti / Programi
Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Folklora, pregovor, paremiologija, folkloristika, etnolingvistika, semiotika, digitalna humanistika
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Pregovorni izrazi so vrsta stalnih besednih zvez, ki se uporabljajo v vsakdanjem jeziku in jih opredeljujejo skupnost, čas in kraj; to so kratke folklorne oblike z velikim semantičnim potencialom, ki razkrivajo svetovne nazore in vrednote, navodila in prepovedi določene kulture. Tradicija njihove rabe in njihovo prenašanje kulture v semantičnem delu jih uvršča v nesnovno kulturno dediščino. Pregovori, ki se štejejo za kulturne znake z veliko podatki o družbi, lahko torej razkrijejo stereotipe in podobe, ki vztrajajo v določeni družbi. Po drugi strani lahko spremenjen kontekst spremeni tudi semantiko, čeprav sam obrazec ostane enak. Kompleksno prepletanje različnih semantičnih ravni v pregovorih je najbolj učinkovito opazovati s semiotičnimi in etnolingvističnimi pristopi, ki jih je mogoče učinkovito analizirati le z ustrezno digitalno bazo podatkov in metodologijami rudarjenja besedila, ki lahko obravnavano gradivo povezuje s sodobnimi konkretnimi uporabami pregovorov. Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU hrani obsežno in zelo dragoceno zbirko slovenskih pregovorov, ki je nastajala več kot 50 let, vendar pa ti doslej niso bili strukturirani v skladu s sodobnimi standardi digitalnih jezikovnih virov in niso javno dostopni. Folkloristika je bila v kontekstu slovenskega raziskovalnega prostora precej spregledana in je žal le poskušala loviti svetovne raziskovalne trende, zlasti v uporabi digitalne humanike in razširjenih metod analize. Projekt vključuje dva glavna cilja, ki bosta dosežena z vzporednimi raziskavami in razvojem. Prvi cilj projekta je vzpostaviti povezavo med folkloristiko in digitalno humanistiko, kar bo bistveno povečalo temeljitost analize in spodbudilo povezovanje folklornih gradiv z digitalnimi korpusi, hkrati pa bo obogatena tudi vsebina korpusov. Projekt bo na ta način spodbujal metodološko nadgradnjo slovenske folkloristike, slovenska folkloristika pa bo postala bolj konkurenčna tudi upoštevajoč najbolj napredne raziskovalne trende. Drugi glavni cilj projekta bo semiotična in etnolingvistična analiza pregovorov iz arhiva in v vsakodnevni komunikaciji za izris družbenega zemljevida stereotipov in s tem tudi globlje razumevanje kulturnega okolja. Analiza bo izpostavila tudi vprašanje, ali so pregovori kot del nematerialne kulturne dediščine arhivski prežitki ali v določeni meri vztrajajo kot pragmatični del komunikacije. Rezultati projekta bodo predstavljeni akademski in širši javnosti, zlasti na mednarodnih konferencah in simpozijih ter znanstvenih publikacijah v referenčnih revijah in zaključnih delih ter na spletni strani projekta Obveščanje pa bo potekalo tudi prek množičnih medijev in socialnih omrežij. Raziskave bodo prispevale k razvoju znanosti, predvsem s povezovanjem in razvojem raziskovalnih področij folklorne in digitalne humanistike, kar še ni bilo vzpostavljeno v slovenskem raziskovalnem prostoru. S postavitvijo slovenskega folklornega gradiva v mednarodno raziskovalno okolje z javno dostopno podatkovno bazo bo slovenska znanost rešila dolg in omogočila vključitev slovenskih gradiv v mednarodni raziskovalni tok. Dosežek ne bo vpeljal le slovenskega folklornega gradiva v digitalno fazo, temveč bo projekt zapolnil tudi vrzel med trenutnim (ne-digitaliziranim) stanjem slovenskih folklorističnih raziskav in naprednejšimi svetovno priznanimi in uveljavljenimi trendi.
