Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Folklora, pregovor, paremiologija, folkloristika, etnolingvistika, semiotika, digitalna humanistika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28432  dr. Saša Babič  Literarne vede  Vodja  2020 - 2024  288 
2.  05023  dr. Tomaž Erjavec  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020 - 2024  635 
3.  26294  dr. Darja Fišer  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020 - 2024  412 
4.  27736  dr. Vanja Huzjan  Etnologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  61 
5.  20202  dr. Barbara Ivančič Kutin  Etnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  417 
6.  20203  dr. Nataša Jakop  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020 - 2024  164 
7.  05796  dr. Monika Kropej Telban  Etnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  476 
8.  36871  dr. Nikola Ljubešić  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020 - 2024  393 
9.  38080  dr. Matej Meterc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2024  125 
10.  54763  Rok Mrvič  Etnologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  40 
11.  23225  Miha Peče    Tehnični sodelavec  2020 - 2024  180 
12.  33356  dr. Katarina Šrimpf Vendramin  Etnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  100 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.600 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.899 
Povzetek
Pregovorni izrazi so vrsta stalnih besednih zvez, ki se uporabljajo v vsakdanjem jeziku in jih opredeljujejo skupnost, čas in kraj; to so kratke folklorne oblike z velikim semantičnim potencialom, ki razkrivajo svetovne nazore in vrednote, navodila in prepovedi določene kulture. Tradicija njihove rabe in njihovo prenašanje kulture v semantičnem delu jih uvršča v nesnovno kulturno dediščino. Pregovori, ki se štejejo za kulturne znake z veliko podatki o družbi, lahko torej razkrijejo stereotipe in podobe, ki vztrajajo v določeni družbi. Po drugi strani lahko spremenjen kontekst spremeni tudi semantiko, čeprav sam obrazec ostane enak. Kompleksno prepletanje različnih semantičnih ravni v pregovorih je najbolj učinkovito opazovati s semiotičnimi in etnolingvističnimi pristopi, ki jih je mogoče učinkovito analizirati le z ustrezno digitalno bazo podatkov in metodologijami rudarjenja besedila, ki lahko obravnavano gradivo povezuje s sodobnimi konkretnimi uporabami pregovorov. Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU hrani obsežno in zelo dragoceno zbirko slovenskih pregovorov, ki je nastajala več kot 50 let, vendar pa ti doslej niso bili strukturirani v skladu s sodobnimi standardi digitalnih jezikovnih virov in niso javno dostopni. Folkloristika je bila v kontekstu slovenskega raziskovalnega prostora precej spregledana in je žal le poskušala loviti svetovne raziskovalne trende, zlasti v uporabi digitalne humanike in razširjenih metod analize. Projekt vključuje dva glavna cilja, ki bosta dosežena z vzporednimi raziskavami in razvojem. Prvi cilj projekta je vzpostaviti povezavo med folkloristiko in digitalno humanistiko, kar bo bistveno povečalo temeljitost analize in spodbudilo povezovanje folklornih gradiv z digitalnimi korpusi, hkrati pa bo obogatena tudi vsebina korpusov. Projekt bo na ta način spodbujal metodološko nadgradnjo slovenske folkloristike, slovenska folkloristika pa bo postala bolj konkurenčna tudi upoštevajoč najbolj napredne raziskovalne trende. Drugi glavni cilj projekta bo semiotična in etnolingvistična analiza pregovorov iz arhiva in v vsakodnevni komunikaciji za izris družbenega zemljevida stereotipov in s tem tudi globlje razumevanje kulturnega okolja. Analiza bo izpostavila tudi vprašanje, ali so pregovori kot del nematerialne kulturne dediščine arhivski prežitki ali v določeni meri vztrajajo kot pragmatični del komunikacije. Rezultati projekta bodo predstavljeni akademski in širši javnosti, zlasti na mednarodnih konferencah in simpozijih ter znanstvenih publikacijah v referenčnih revijah in zaključnih delih ter na spletni strani projekta Obveščanje pa bo potekalo tudi prek množičnih medijev in socialnih omrežij. Raziskave bodo prispevale k razvoju znanosti, predvsem s povezovanjem in razvojem raziskovalnih področij folklorne in digitalne humanistike, kar še ni bilo vzpostavljeno v slovenskem raziskovalnem prostoru. S postavitvijo slovenskega folklornega gradiva v mednarodno raziskovalno okolje z javno dostopno podatkovno bazo bo slovenska znanost rešila dolg in omogočila vključitev slovenskih gradiv v mednarodni raziskovalni tok. Dosežek ne bo vpeljal le slovenskega folklornega gradiva v digitalno fazo, temveč bo projekt zapolnil tudi vrzel med trenutnim (ne-digitaliziranim) stanjem slovenskih folklorističnih raziskav in naprednejšimi svetovno priznanimi in uveljavljenimi trendi.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno