Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Uporaba amnijske membrane za inovativno multimodalno zdravljenje bakterijskega cistitisa in raka sečnega mehurja: učinek njene protimikrobne, imunomodulatorne in protirakave aktivnosti

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
amnijska membrana, bakterijski cistitis, rak, sečni mehur, visoko prioritetni patogeni, mikrobiota, urin, bioinformacijska orodja, biomimetic models, tkivno inženirstvo, regenerativna medicina, urologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.596,55
A''
1.054,94
A'
5.113,79
A1/2
7.762,6
CI10
15.798
CImax
439
h10
54
A1
37
A3
29,29
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 07. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  970  23.212  17.370  17,91 
Scopus  1.017  26.906  20.359  20,02 
Raziskovalci (26)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19485  dr. Tomaž Accetto  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2023  159 
2.  24350  dr. Tjaša Cerar Kišek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  187 
3.  23503  Sanja Čabraja    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
4.  14575  dr. Maja Čemažar  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  1.304 
5.  34354  dr. Urška Dragin Jerman  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  53 
6.  15873  dr. Mateja Erdani Kreft  Nevrobiologija  Vodja projekta  2020 - 2023  372 
7.  25780  dr. Samo Hudoklin  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  105 
8.  51965  dr. Aleksandar Janev  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  15 
9.  19130  dr. Jera Jeruc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  161 
10.  33227  dr. Tanja Jesenko  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  132 
11.  36366  dr. Špela Kos  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2023  76 
12.  17889  Nada Pavlica Dubarič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
13.  28393  dr. Nataša Resnik  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  80 
14.  11654  dr. Rok Romih  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  232 
15.  14504  dr. Katja Seme  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  683 
16.  08800  dr. Gregor Serša  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  1.415 
17.  33067  dr. Tomaž Smrkolj  Stomatologija  Raziskovalec  2020 - 2023  128 
18.  16064  dr. Marjanca Starčič Erjavec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  419 
19.  34712  dr. Mojca Stojan Dolar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  70 
20.  17885  Linda Štrus    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
21.  33100  dr. Larisa Tratnjek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  54 
22.  08279  dr. Peter Veranič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  341 
23.  20343  dr. Daša Zupančič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  81 
24.  19588  Sabina Železnik    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
25.  39124  dr. Taja Železnik Ramuta  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  94 
26.  07042  dr. Darja Žgur Bertok  Biokemija in molekularna biologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  439 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  14.166 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  44.180 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
Izhodišče in predstavitev problema Amnijska membrana (AM) primarno zagotavlja primerno okolje za razvoj ploda. Ima številne lastnosti, ki so zaželene tudi v klinični praksi, in sicer: a) spodbuja celjenje ran b) preprečuje vnetje in brazgotinjenje, c) ima nizko imunogenost, nekaj raziskav kaže tudi, da ima d) protirakave in e) protimikrobne lastnosti. Njena protirakava in protimikrobna učinkovitost na področju urologije ni znana. Bakterijski cistitis je bolezen, pri kateri je prisotno močno povečano število uropatogenh bakterij v urinu skupaj s spremljajočimi simptomi. Je ena izmed najpogostejših in ponavljajočih se okužb pri ljudeh. Nekateri povzročitelji bakterijskih cistitisov postajajo vse bolj problematični zaradi povečane odpornosti proti antibiotikom. Rak sečnega mehurja je peto najpogostejše rakavo obolenje v Evropi in deveto najpogostejše rakavo obolenje na svetu. Njegova pojavnost je večja v razvitih državah. Kljub napredku kirurških in kemoterapevtskih pristopov je prognoza bolezni še vedno slaba, predvsem zaradi visoke stopnje ponovitve tumorjev. Razvoj novih protimikrobnih in protirakavih učinkovin je torej nujen. Cilji raziskave so zato: 1) raziskati multimodalno vlogo AM na biomimetičnih in vitro modelih bakterijskega cistitisa in raka sečnega mehurja ter živalskem modelu, ki posnema molekularne, morfološke in fiziološke značilnosti raka sečnega mehurja; 2) določiti celično-biološke mehanizme delovanja AM, ovrednotiti varnost njene uporabe in določiti njeno imunomodulatorno vlogo na modelih in vitro, in vivo in ex vivo vzorcih pridobljenih iz bolnikov; 3) raziskati mikrobioto v tkivu živalskega modela raka sečnega mehurja in v urinu i) bolnikov z rakom sečnega mehurja, ii) bolnikov z bakterijskim cistitisom, iii) bolnikov z rakom sečnega mehurja in bakterijskim cistitisom ter iv) v urinu zdravih prostovoljcev ter določiti protimikrobno aktivnost homogenata AM proti uropatogenom in visoko prioritetnim patogenom, tj. bakterijam, odpornim proti več antibiotikom; 4) določiti odnos med mikrobioto urina in verjetnostjo razvoja raka sečnega mehurja in/ali razvoja bakterijskega cistitisa in zagotoviti oceno varnosti uporabe homogenata AM za potencialno klinično uporabo. Organiziranost in izvedljivost projekta. Projekt je razdeljen v štiri delovne sklope (DS), katerih vsebina je grafično prikazana v poglavju 27. Da bi dosegli cilj projekta, bodo in vitro (DS1), in vivo (DS2) in ex vivo (DS3) raziskave med seboj soodvisno povezane in skupaj prispevale h končnemu ovrednotenju pristopa za klinično uporabo in uporabo v personalizirani medicini (DS4). Konzorcij zagotavlja komplementarno strokovnost, izkušnje in opremo, brez nepotrebnega podvajanja ali prekrivanja. Uspešnost projekta je med drugim zagotovljena z izbiro vrhunskih raziskovalcev in sodobno opremo. Izvirnost in potencialni vpliv pričakovanih rezultatov Stopnja incidence bakterijskega cistitisa z bakterijami odpornimi proti antibiotikom in stopnja incidence raka sečnega mehurja v Evropi in svetu narašča, zato bodo naši rezultati zelo pomembni, saj bodo 1) prispevali k razvoju nove multimodalne terapije za zdravljenje bakterijskega cistitisa in raka sečnega mehurja z uporabo protimikrobnih, imunomodulatornih in protirakavih lastnosti AM ter 2) bodo prispevali k oceni varnosti uporabe AM za potencialno klinično uporabo. Leta 2017 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila seznam bakterij, za katere so nujno potrebni novi antibiotiki. Zato pričakujemo tudi, da bo ovrednotenje protimikrobnega delovanja AM proti visoko prioritetnim patogenom doprineslo pomembna nova znanja, ki bodo vodila k razvoju novih antibiotikov. Poleg tega bo določitev razmerja med mikrobioto v urinu in verjetnostjo razvoja raka sečnega mehurja in/ali razvoja bakterijskega cistitisa predstavljalo pionirsko delo in doprineslo nova znanja na tem področju.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno