Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vrednotenje in remediacija sedimentov za nadaljnjo uporabo v gradbenem sektorju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.01  Tehnika  Gradbeništvo  Gradbeni materiali 
1.06.07  Naravoslovje  Geologija  Naravni viri (mineralne in energetske surovine ter voda) 

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
rečni sedimenti, remediacija, opečni gradbeni proizvodi, alkalijsko aktivirani materali, izlužki
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.986,21
A''
1.597,4
A'
3.974,35
A1/2
5.317,14
CI10
9.034
CImax
710
h10
45
A1
25,88
A3
35,77
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 29. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  394  9.467  8.485  21,54 
Scopus  424  10.621  9.535  22,49 
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  25790  dr. Mojca Božič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  211 
2.  52325  dr. Mark Češnovar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  55 
3.  11292  dr. Vilma Ducman  Gradbeništvo  Vodja  2020 - 2023  480 
4.  11897  dr. Karmen Fifer Bizjak  Gradbeništvo  Raziskovalec  2022 - 2023  287 
5.  39809  Ana Frankovič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  28 
6.  25788  dr. Boštjan Genorio  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2023  271 
7.  36645  dr. Boštjan Gregorc  Energetika  Raziskovalec  2020 - 2023 
8.  30873  dr. Barbara Horvat  Materiali  Raziskovalec  2021 - 2023  87 
9.  56270  Jernej Imperl  Kemija  Raziskovalec  2022 - 2023  11 
10.  23386  dr. Drago Kočar  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  231 
11.  16429  dr. Mitja Kolar  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  556 
12.  34599  dr. Gregor Marolt  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  101 
13.  25599  dr. Alenka Mauko Pranjić  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  308 
14.  38295  dr. Ana Robba  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2023  38 
15.  35338  dr. Katja Traven  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  71 
16.  27508  dr. Janez Turk  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  202 
17.  56460  dr. Wolfgang Wisniewski  Gradbeništvo  Raziskovalec  2022 - 2023  57 
18.  31990  dr. Lea Žibret  Gradbeništvo  Raziskovalec  2022 - 2023  47 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  21.905 
2.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  9.935 
3.  3317  Dravske elektrarne Maribor d.o.o.  Maribor  5044286  248 
Povzetek
Sedimentacija močno vpliva na varnost jezov hidroelektrarn in zmanjšuje njihovo proizvodnjo elektrike, sposobnost skladiščenja vode, zmogljivost praznjenja ter povečuje možnost poplav. Močno poveča obremenitev jezu in zapornic, poškoduje lahko mehansko opremo in ustvarja širok razpon negativnih vplivov na okolje. Zaradi sedimentacije se letno izgubi približno 0,5 do 1,0% celotne količine 6 800 km3 vode, shranjene v rezervoarjih po vsem svetu. Če se usedline ne bodo kontinuirno odstranjevale, bo nenehno kopičenje usedlin postopoma izpodrinilo prostornino v rezervoarjih, kar bo vodilo do onemogočanja shranjevanja vode. Dodatni okoljski problem predstavlja onesnaženje usedlin s težkimi kovinami, kjer je sanacija takšnih usedlin ključnega pomena za zaščito rečnega ekosistema. Slovenske Dravske Elektrarne Maribor d.o.o. (DEM) je podjetje, ki upravlja osem hidroelektrarn na reki Dravi in se sooča s težavami sedimentacije. V vodnih rezervoarjih se letno nabere med 30.000 - 40.000 m3 usedlin, onesnaženih s težkimi kovinami, s katerimi je treba ustrezno ravnati. Ker v dolini Drave ni prostora za odlaganje sedimentov in zaradi vedno novih in ostrejših predpisov, so nujne nove rešitve pri ravnanju z usedlinami. Trenutne metode sanacijskih obdelav, katerih namen je obnoviti normalno sestavo onesnaženih usedlin, so podobne tistim, ki se uporabljajo za sanacijo zemljine. Vključujejo fizikalne, kemične in biološke metode. Naštete tehnologije za sanacijo zemljine, onesnažene s težkimi kovinami, so dobro poznane, medtem, ko manj tehnologije za sanacijo usedlin. Druga uspešna metoda sanacije je strjevanje/stabilizacija, pri kateri prihaja do fizikalne vezave težkih kovin v trdno matrico. Takšna vezava vključuje mešanje onesnaženih zemljin ali usedlin z drugimi materiali in izdelavo gradbenih proizvodov, kot so geopolimeri (alkalijsko aktivirani materiali - AAM), cementni klinker, opeka, lahki agregati, beton itd. Tako je onesnažena zemljina ali usedlina stabilizirana in s tem se preprečuje onesnaženje okolice. Čeprav je, na svetovnem nivoju, bilo že izvedenih veliko raziskav na področju uporabe morskih in rečnih sedimentov v proizvodnji opečnih proizvodov in AAM, pa do danes usedline iz reke Drave še niso bile obravnavane kot surovina. Glede na njihovo znano sestavo in stalno dostopnost, pa predstavljajo optimalno surovino pri proizvodnji gradbenih končnih izdelkov. Ključni cilj predlaganega projekta READY4USE je (i) razviti nov postopek odstranjevanja težkih kovin iz sedimentov reke Drave in (ii) razviti nove gradbene materiale (opeke in AAM) z uporabo usedlin reke Drave kot surovino. Partnerji v projektnem konzorciju (tj. Zavod za gradbeništvo Slovenije, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter podjetje Dravske Elektrarne Maribor) so zasnovali sistematičen delovni načrt, ki ga sestavljajo raziskovalno-razvojne dejavnosti in bodo v celoti zajele razvojni postopek sanacije usedlin in proizvodnjo gradbenih materialov, od zasnove do dejanske izdelave prototipa. Glavni znanstveni prispevek projekta bo v opredelitvi najuspešnejših postopkov sanacije sedimentov z uporabo novih okolju prijaznih bioloških površinsko aktivnih spojin in v oblikovanju optimalnih mešanic za izdelavo opek in AAM. Pri izdelavi opek in AAM bo treba preučiti številne parametre in opredeliti najvplivnejše. Ti inovativni postopki in izdelki bodo zagotovili znanje, ki bo uporabno tudi za druge lastnike hidroelektrarn po vsem svetu. Vsi raziskani postopki in izdelki bodo poleg tehničnih parametrov, ocenjeni tudi z okoljskega vidika z analizo življenjskega cikla (life cycle assessment - LCA), kar bo prispevalo k interdisciplinarnosti projekta READY4USE.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno