Projekti / Programi
Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
Arhitekturne krajine (AK), arhitekturne regije (AR), identiteta, stavbna in naselbinska dediščina, kontinuitete prostora, nivo naselja, arhitekturni nivo, Metoda za ugotavljanje arhitekturno pogojene prostorske identitete – MAPPI
Raziskovalci (12)
Organizacije (3)
Povzetek
V globaliziranem svetu je poseben karakter prostora, ki ga razlikuje od drugih in ga dela prepoznavnega, vedno bolj cenjena in željena kvaliteta prostora. Predlagana raziskava naslavlja vprašanja arhitekturno pogojene prostorske identitete. V metodološkem smislu se že v izhodišču opredeli do vprašanja, ali se trendi poenotenja podobe naselij naslavljajo poenoteno ali pa so tudi v urejevalskem pogledu med posameznimi naselji določene razlike. Predlagani pristop privzame, da je pri urejanju potrebno prilagajanje naselbinskim značilnostim, torej je že v izhodišču potrebno opredeliti območja ali skupine naselij, ki imajo podobne značilnosti. Hkrati je potrebno opredeliti tudi vsebine, ki so predmet urejanja in so regionalno različne. Predlagana raziskava, ki je med drugim usmerjena v opredelitev kakovostnih meril/kriterijev za načrtovanje/razvoj naselij, ohranjanje regionalne in lokalne identitete prostora in naselij ter preprečevanje nadaljnjega širjenja razpršene gradnje celovito evidentira in valorizira opredelitev arhitekturnih krajin in regij, raziskuje spremembe v prostoru, razvojne trende in stanje ohranjenosti arhitekturne identitete Slovenije. V izhodišču opravi revizijo obstoječih raziskav, med drugim enega od osrednjih del na tem področju, to je dela P. Fistra s sodelavci (1993, Arhitekturne krajine in regije Slovenije). Sledi ocena stanja oz. ohranjenosti in prisotnosti tradicionalnih arhitekturnih tipologij v sodobnem prostoru v odnosu do novih pojavnih oblik, skozi ta proces so prepoznani ključni generatorji spremembe v arhitekturni identiteti v zadnjih desetletjih. S prepoznavo sodobnih trendov formiranja arhitekturne identitete ter na podlagi obstoječih klasifikacij arhitekturne tipologije in prepoznanih ključnih sprememb v zadnjih desetletjih je opravljena revizija oz. so na novo opredeljene naselbinske in arhitekturne tipologije, njihove značilnosti in njihova prostorska distribucija (revizija arhitekturnih regij oz. krajin). Cilj teh prizadevanj je 1 ponuditi strokovni vpogled v današnje stanje in podati usmeritve, ki bodo osnova za preseganje današnje stihijske rasti naselij, ki se jo nadomesti s smotrnim strukturiranjem nove zazidave v poselitvena jedra oziroma nove prostorske oblike v odnosu do obstoječe grajene strukture, kot tudi 2 osvežiti in po potrebi določiti nove standarde arhitekturnega oblikovanja, ki bodo ob upoštevanju zahtev sodobnega življenja hkrati zagotavljali dolgoročno ohranjanje arhitekturno pogojene prepoznavnosti posameznih delov Slovenije. Tovrstna prizadevanja morajo simultano obravnavati dve osnovni prostorski merili, to je merilo naselbinske strukture kot celote ter merilo arhitekturno pogojene lokalne identitete od umeščanja objektov v prostor, do njihove osnovne prostorske pojavnosti (npr. volumni, oblikovanje streh) in detajlnega oblikovanja (npr. obdelava fasad, arhitekturni členi). Sinhrona obravnava novih morfoloških vzorcev in novih arhitekturnih tipologij ter njihova primerjava s tradicionalnimi vzorci in tipologijami je osnovno analitično orodje raziskave in hkrati njen glavni metodološki doprinos - raziskava skozi izbrane študijske primere v t.i. pilotni arhitekturni regiji preverja potencial hkratnega terenskega zbiranja in zajema podatkov preko GIS podatkovnih baz za namene ocene ohranjenosti arhitekturnih tipologij s prepoznavanjem stopnje vzročno-posledične povezanosti arhitekturno pogojene prostorske identitete na podlagi analize morfoloških vzorcev (Metoda za ugotavljanje arhitekturno pogojene prostorske identitete – MAPPI). Rezultati raziskovalnega dela so osnova za razvoj mehanizmov krepitve arhitekturno pogojene prostorske identitete na nivoju usmerjanja razvoja naselij in posameznih stavb. V teku raziskave je predvidena strokovna diskusija s širšim krogom strokovnjakov, v zaključnem delu se glavne rezultate med drugim publicira v priročniški obliki.
