Projekti / Programi
Povezljivost prostorskih podatkov uradnih evidenc s podatki katastra nepremičnin
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
Uradne evidence, katastri, nepremičnine, položajna izboljšava podoatkov, položajno povezovanje podatkov, infrastruktura prostorskih podatkov
Raziskovalci (19)
Organizacije (3)
Povzetek
Učinkovito, racionalno upravljanje uradnih evidenc nepremičnega premoženja vsebuje prostorsko (položajno) povezovanje in usklajevanje katastrskih podatkov z drugimi javnimi evidencami. Zemljiški kataster je dinamična evidenca, kjer se dnevno spreminja veliko število vpisanih podatkov, posledično se s tem spreminja geometrična oziroma grafična podlaga za vse ostale podatkovne nize, ki se navezujejo na katastrsko vsebino. Dinamično spreminjanje geometrije enot nepremičninskih pravic na zemljiščih zaradi sprememb mej stvarnih pravic ter posledičnih posodobitev katastrskih podatkov (katastrske ureditve in preureditve) in lokacijskih izboljšav parcelnih podatkov zahteva prilagajanje in usklajevanje drugih, na kataster smiselno vezanih prostorsih zbirk podatkov na primer namenske rabe prostora (NRP). Lokacijska izboljšava katastra za teritorij celotne Slovenije je bila zaključena konec leta 2020. V okviru tega projekta je bila prvič izvedena izboljšava točnosti koordinat lomov mej zemljišč in hkrati integracija raznolikih katastrskih podatkovnih virov. V raziskovalnem projektu bomo podali metodologijo za vzpostavitev trajne povezanosti geometričnih podatkov, ki je predpogoja za učinkovito položajno prilagajanje v primerih uradnih sprememb položaja v eni ali drugi evidenci. Razvoj prototipne metode za dinamično posodabljanje drugih evidenc o nepremičninah, za katere je potrjena primernost neposredne položajne povezanosti z geometrijo katastra bo utemeljen na predhodno opredeljenem načinu usklajevanja. Na izbranih testnih območjih bomo analizirali namensko rabo prostora ter izvedli pomensko interpretacijo na lome mej katastrov. Pri izboru testnih območij bomo upoštevali kriterij kakovosti katastrov (grafični in numerični kataster) ter razdrobljenost in raznolikost namenske rabe (urbana območja, priurbana območja, podeželska območja). Testna območja bomo izbrali v različnih občinah (različna kakovost NRP oz. OPN). Izvedli bomo analizo geodetskih in geoinformacijskih vidikov, prostorsko-načrtovalskih vidikov. V fazi 1 bomo podrobno proučili obravnavano problematiko z upoštevanjem dosedanjih teoretičnih in strokovnih dognanj geodetske, katastrske, planerske in geoinformacijskih strok, pri čemer bomo analizirali podatkovne vire, glede na različne sistemske vrste katastrov, podrobno vrsto spremembe/storitve v katastru, na raznovrstnih območjih namenske rabe. V fazi 2 bomo opredelili kriterije ustreznosti in postopek za odkrivanje mikro pomenske ustreznosti/neustreznosti položajnega sovpadanja (FGG KPP, GIS), z vidika katastrskih operacij urejanja in preurejanja mej ter z vidika prostorsko načrtovalskih načel. Analizirane različne vrste sprememb geometričnih podatkov, evidentiranih v sistemu zemljiškega katastru na osnovi projektov (elaboratov) katastrskih storitev, bodo podale usmeritve za določanje kriterijev odločanja o dopustnosti oziroma nedopustnosti prilagajanja meja ostalih evidenc s posodabljanjem položajev katastrske geometrije. Z navedenim postopkom bo rešen prvi obravnavan problem in sicer neopredeljenost lomov mej prostorskih podatkov v drugi evidenci (npr. namenske rabe) glede položajne, geometrične identičnosti s podatki geometrije katastrskih lomov mej zemljišč. V fazi 3 bomo razvili prototip tehnološke rešitve za podporo odločanju o dopustnosti oziroma nedopustnosti položajne povezanosti podatkov geometrije lomov mej dveh testno obravnavanih geoprostorskih tematik (kataster, namenska raba). S predvidenimi metodološkimi prijemi bomo opredelili postopkek in kriterije za usklajevanje statične geometrije drugih evidenc z dinamičnim posodabljanjem položajev katastrske geometrije. Z izvedbo navedene metodologije predvidevamo znatno povečanje učinkovitosti povezovanja geometričnih podatkov katastrov in drugih nepremičninskih evidenc.
